Jedro

Sodišče prve stopnje je stranki opozorilo na namero izdaje sodbe brez glavne obravnave zaradi nespornega dejanskega stanja ter jima dalo možnost, da se o tem izjavita in zahtevata izvedbo naroka. Tožnica na ta dopis sodišča ni odgovorila, zato je sodišče upravičeno izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 931,47 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 63.107,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in toženki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnici (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je na temelju prvega odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ zahtevala povračilo škode od toženke kot delodajalca (regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje). Škodni dogodek v obravnavnem primeru se je nanašal na padec delavca toženke, ki mu je pri sestopu z lestve spodrsnilo na prečki, zaradi česar je izgubil ravnotežje in se z rokama ujel za kovinski žleb, ki se je zvil, zaradi česar je delavec omahnil 4 metre globoko na asfaltno površino in se poškodoval. 6. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo brez opravljene glavne obravnave, sklicujoč se na 488. člen ZPP. Slednji določa, da kadar sodišče po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.

7. Sodišče prve stopnje je izdajo sodbe brez opravljene glavne obravnave utemeljilo z naslednjimi razlogi: - po zbranem trditvenem gradivu (kar v bistvu predstavlja le tožbo in odgovor na tožbo) je sodišče stranki hkrati z vabilom na narok za glavno obravnavo z dopisom seznanilo s stališčem, da dejansko stanje glede odločilnih dejstev ni sporno, ter ju pozvalo, naj povesta, ali je nemara drugače in ali zahtevata razpis naroka, sicer bo razsodilo brez njega ter tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrnilo ter ju opozorilo na pravno podlago (488. člen ZPP); - obe stranki sta dopis prejeli 2. 3. 2021, nanj pa je odgovorila le toženka in zahtevala izvedbo naroka za glavno obravnavo; - po stališču sodišča prve stopnje je bilo pravno odločilno naslednje dejansko stanje: "Toženkin delavec je opravljal delo na strehi "B.", ko pa je – ne da bi bil privezan z varnostnim pasom – s strehe sestopal, mu je spodrsnilo že na drugi ali tretji prečki lestve, zaradi česar je izgubil ravnotežje, se ujel na žleb, vendar se je ta zvil, delavec pa je padel z višine 4m; lestev je bila varovana pred zdrsom z letvijo, na zgornjem delu pa je bila privezana na žleb; delavec pa z lestve ni opravljal nobenih del, le sestopal je po njej." - tožnica ni oporekala navedbam toženke iz odgovora na tožbo, zato je sodišče ta dejstva štelo za priznana; - glede na dejansko stanje je zahtevek neutemeljen po materialnem pravu. Tožnica se je sklicevala na 9. točko poglavja C priloge IV Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Ta določa, de morajo biti lestve izdelane po ustreznem standardu, brezhibne in pred uporabo pregledane (tožnica ni trdila nasprotnega); da morajo biti stabilne, da ne zdrsnejo, se prelomijo ali prevrnejo (tožnica nasprotnega ni trdila, toženka pa je neprerekano trdila, da so bili ti pogoji izpolnjeni) in nazadnje pogoje pod katerimi se lahko izvaja delo z lestev, pri čemer pa je neprerekano, da toženkin delavec z lestve ni opravljal nikakršnega dela.

8. Pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave v gospodarskih sporih so: da je dejansko stanje nesporno, da ni drugih ovir za izdajo odločbe in da nobena stranka ni zahtevala izvedbe naroka.

9. Višje sodišče ugotavlja, da sam potek škodnega dogodka ni sporen. Tožnica je v tožbi toženki očitala, da delavcu ni zagotovila uporabe varnostnega pasu oziroma ga ni nadzorovala pri uporabi le tega, saj bi v primeru, da bi imel delavec nameščen varnostni pas, le ta preprečil njegov padec iz višine nad tremi metri in njegove poškodbe. Navedeni očitek je izpeljala najprej iz kršitve splošnih določil 5. in 9. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1. Konkretneje je očitek temeljila na Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. V 9. točki poglavja C priloge IV Uredbe je med drugim navedeno (točka 9.3.): "Z lestev se lahko izvaja le kratkotrajna dela, pri katerih ni potreben večji upor delavca, ter se uporablja le lažje ročno orodje in manjša količina materiala, ki ne more povzročiti dodatnih nevarnosti za varnost in zdravje delavcev. Delavec mora ob tem z obema nogama stati na istem klinu. Brez varovanja proti padcu v globino (brez privezovanja delavca) je dovoljeno izvajati samo dela na višini do 3 metre. Največja dovoljena dolžina prenosnih naslonskih lestev, s katerih se lahko opravlja delo je 8 m, dolžina dvokrakih (A) lestev pa 3 metre." V odgovoru na tožbo se je toženka (med drugim) branila, da njen delavec na lestvi ni opravljal nikakršnega dela, ampak jo je uporabil zgolj za premagovanje višine (z nje sestopal).

10. Odgovor na tožbo je bil tožnici vročen 4. 11. 2020. Tožnica nanj ni odgovorila.

11. Strankama je bilo nato s strani sodišča 2. 3. 2021 vročeno vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Skupaj z vabilom jima je bil vročen dopis sodišča, s katerim je stranki opozorilo na lastno stališče, da dejansko stanje glede odločilnih dejstev ni sporno1, ter ju pozvalo, naj v 15. dneh povesta, ali je nemara drugače in ali zahtevata razpis naroka, sicer bo razsodilo brez njega ter tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrnilo ter ju opozorilo na pravno podlago (488. člen ZPP).

12. Tožnica na navedeni dopis ni odgovorila, toženka pa je.

13. Pritožba sodišču prve stopnje očita prejudiciranje dejanskega stanja in sicer, da bo tožbeni zahtevek zavrnilo ali s formalno izvedbo naroka ali brez njega. Takšen očitek je nerazumljiv in neutemeljen. Kolikor pritožba s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, je takšen očitek povsem nekonkretiziran. Pritožba nikjer ne navede v čem je dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno oziroma opazno. Na ta pritožbeni razlog višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zaradi česar ga mora stranka ustrezno obrazložiti in konkretizirati. Tega pa tožnica ni storila.

14. Glede "formalne izvedbe naroka" višje sodišče ugotavlja, da pritožba nikjer ni pojasnila, zakaj ni odgovorila na dopis sodišča, s katerim je bila opozorjena na namero izdaje sodbe brez opravljene glavne obravnave. Sodišče je stranki opozorilo na namero izdaje sodbe brez opravljene glavne obravnave, za kar ima tudi podlago v 488. členu ZPP. V kolikor je tožnica menila, da je bilo dejansko stanje sporno ali bi želela, da se opravi glavna obravnava, bi to lahko storila z enostavnim odgovorom na dopis sodišča. Zakaj tega ni storila, ostaja neznanka.

15. ZPP v 286. členu določa, da če je sodišče stranko v pisnem pozivu pred razpisom obravnave (prvi odstavek 286.a člena) pozvalo, naj se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma glede katerih okoliščin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge ali naj predloži pisne dokaze, na katere se je sklicevala, stranka pa tega ni storila, lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo takšna dejstva in dokaze navaja le pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Na to posledico je treba stranko v pozivu opozoriti.

16. Sodišče prve stopnje je navedeno možnost izkoristilo in strankam razkrilo lastno stališče ter namero, da v skladu z zakonom izda sodbo brez opravljene glavne obravnave. Strankam je dalo možnost, da to preprečijo, česar se tožnica ni poslužila. Ravnanje tožnice je bilo zato po oceni višjega sodišča povsem neskrbno z vidika aktivnega ravnanja za zaščito in uveljavitev svojih pravic v skladu z načelom ekonomičnosti postopka. Zato se odločitvi sodišča prve stopnje ne more upirati šele s (sicer povsem pavšalno in nekonkretizirano) pritožbo, ko je pred tem ostala povsem pasivna.

17. Pritožba na koncu očita sodišču prve stopnje tudi napačno uporabo materialnega prava, ko navaja, da je sodišče zmotno štelo, da mora obstoj odgovornosti na strani toženke dokazati tožnica. Kaj takšnega iz prvostopenjske sodbe ne izhaja. Nasprotno, iz 5. in 6. točke obrazložitve prvostopenjske sodbe izhaja, da tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu glede obstoja protipravnosti ravnanja toženke (kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti). Po presoji sodišča prve stopnje se je tožnica zanašala le na golo dejstvo, da je prišlo do škodnega dogodka in navedla nekaj splošnih določil glede varstva in zdravja pri delu. V delu, kjer se tožnica sklicuje na zgoraj citirana določila Uredbe, pa sodišče prve stopnje v bistvu ugotavlja, da iz dejstev, ki jih je ponudila tožnica, ni možna njihova subsumpcija pod navedena določila Uredbe. Navedenih zaključkov pritožba v bistvu sploh ne izpodbija, zato so njeni očitki neutemeljeni. Pogoji iz 488. člena so glede na navedeno izpolnjeni, odločitev je pravilna.

18. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeni razlogi so neutemeljeni, višje sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

19. Tožnica mora toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ti v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) znašajo 1250 točk za odgovor na pritožbo, materialni stroški v skladu z 11. členom OT oz. 22,5 točk in 22% DDV. Vrednost točke je 0,60 EUR. Skupno pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 931,47 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

1 V dopisu sta bili stranki opozorjeni, da sodišče prve stopnje za dejansko stanje šteje naslednje: "Toženkin delavec je opravljal delo na strehi "B", ko pa je – ne da bi bil privezan z varnostnim pasom – s strehe sestopal, mu je spodrsnilo že na drugi ali tretji prečki lestve, zaradi česar je izgubil ravnotežje, se ujel na žleb, vendar se je ta zvil, delavec pa je padel z višine 4m; lestev je bila varovana pred zdrsom z letvijo, na zgornjem delu pa je bila privezana na žleb; delavec pa z lestve ni opravljal nobenih del, le sestopal je po njej."