Jedro

Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad tožečo stranko, je tudi njena obveznost, da toženi stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku. K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (IV. točka izreka).

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da stečajnega upravitelja A o.p., d.o.o. poziva na prevzem postopka na strani tožene stranke (I. točka izreka). Prekinjeni postopek je nadaljevalo z dnem 29. 6. 2012 (II. točka izreka). Nadalje je zavrglo zahtevek tožnika, ki se glasi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati in izplačati odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v višini...EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2011 do plačila, odškodnino namesto odpovednega roka v višini 1.062,40 EUR bruto in po plačilu davkov in prispevkov izplačilo neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2011 do plačila, regres za letni dopust za leto 2010 v višini 383,37 EUR bruto in po plačilu davkov izplačilo neto regresa v višini 322,03 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 do plačila, polovico plače za mesec november 2010 v višini ... EUR bruto, plačo za mesec december 2010 v višini ... EUR bruto in plačo za en dan v mesecu januarju 2011 v višini ... EUR bruto, in po plačilu davkov in prispevkov izplačilo neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne, ko zapade plača v plačilo, ter plačilo prevoza na delo za mesec december 2010 v višini 35,20 EUR in regres za prehrano v višini 72,60 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne, ko zapade plača v plačilo (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 272,04 EUR v roku osem dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude do plačila (IV. točka izreka).

Zoper IV. točko izreka izpodbijanega sklepa se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani del sklepa razveljavi in plačilo stroškov naloži tožeči stranki ali pa sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov. Meni, da je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločitev o plačilu stroškov utemeljilo s tem, da je stroške povzročila tožena stranka in da je terjatev priznala šele v stečajnem postopku. Takšna odločitev ni v skladu z 59. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami; ZFPPIPP), ki določa, da morajo upniki prijaviti v stečajno maso tako svoje zapadle kot tudi nezapadle in pogojne terjatve, vse v treh mesecih. Tožeča stranka je vložila tožbo pred začetkom postopka, zato bi morala v stečajno maso priglasiti tudi svoje pravdne stroške iz tega naslova kot bodočo pogojno terjatev. Tega ni storila, zato je prekludirana do stroškov postopka oziroma je odločitev nezakonita. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala tožena stranka v pritožbi, pri tem pa je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih le pavšalno navaja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Vsaka pravdna stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP). Obveznost povrnitve stroškov nasprotni stranki pa nastane odvisno od izida pravde. V obravnavanem primeru je bila tožeča stranka dolžna sama kriti svoje stroške postopka do trenutka, ko je sodišče prve stopnje s sklepom zavrglo tožbo. S tem pa je tožeča stranka pridobila pravico, da od tožene stranke zahteva povrnitev svojih pravdnih stroškov (sedmi odstavek 163. člena v zvezi s 1. odstavkom 158. člena ZPP). Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad toženo stranko, je tudi njena obveznost, da tožeči stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožeča stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 354. člena v zvezi z 59. členom ZFPPIPP). K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP) le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V situaciji, ko pa stroški nastanejo šele med stečajnim postopkom, pa ne pride v poštev uporaba pravila iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere je pazilo po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe, v skladu s 1. odstavkom 165. člena ZPP ter 154. členom ZPP.