Jedro

Sodišče lahko izda začasno odredbo, s katero staršema naloži udeležbo v programih pomoči in izobraževanja zaradi izboljšanja njune komunikacije in reševanja konfliktov, če je izkazano, da neprimerna komunikacija in konflikti med staršema ogrožajo otroka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Udeleženca postopka sta imata skupno hči A. A., roj. 2021. Predlagateljica zahteva dodelitev otroka v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in nadomestitev soglasja za izdajo osebne izkaznice. Nasprotni udeleženec je med drugim predlagal skupno varstvo in vzgojo.

2.Udeleženca sta v postopku sklenila več začasnih dogovorov glede stikov, sodišče prve stopnje je glede stikov izdalo tudi začasno odredbo; nekaj predlogov za začasne odredbe glede stikov je še v postopku reševanja. Sodišče prve stopnje je pridobilo izvedensko mnenje klinične psihologinje.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje obema staršema naložilo, da se vključita v program osebne pomoči pri CSD in v izobraževalni program Neverjetna leta, ki ga izvajajo zdravstveni domovi (I. točka izreka), določilo denarno kazen za primer kršitve, veljavnost in nesuspenzivnost začasne odredbe (II. do IV. točka izreka).

Pritožbeni postopek:

4.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da domnevnega neprimernega Liinega vedenja (ščipanja oziroma vlečenja kože) v času stikov z nasprotnim udeležencem ni, sodišče pa ni opravilo nobenih poizvedb, da bi ugotovilo, kaj bi lahko bil vzrok tega vedenja. Konflikt med staršema sam po sebi ni zadosten razlog za ugotovitev ogroženosti otroka. Nezmožnost predlagateljice in nasprotnega udeleženca za samostojno reševanje sporov ni okoliščina, ki bi utemeljevala ogroženost otroka. Ukrep mora biti sorazmeren. Sodišče je začasno odredbo izdalo po uradni dolžnosti, ne bi udeležencema predhodno dalo možnost, da se o tem izjavita. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je potrebna vključitev v oba programa, hkrati ni upoštevalo nikakršnih drugih okoliščin zadeve, da se stiki izvajajo, pri čemer predlagateljica zavrača komunikacijo in dogovarjanje z nasprotnim udeležencem. Oče je izkazal, da se je že vključil v razne pomoči. Obrazložitev sodišča je povsem pavšalna, posebej glede na vse znane okoliščine in dokaze iz zadnjih šestih mesecev.

5.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Odločitev pritožbenega sodišča:

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe o kršitvi pravice do izjave. Sodišče lahko izda začasno odredbo, ne da bi stranke poprej o tem obvestilo oziroma jim omogočilo izjavo o nameravani začasni odredbi. V takem primeru lahko stranka pravico do izjave izkoristi v ugovornem ali pritožbenem postopku.

8.To pravico je nasprotni udeleženec izkoristil le deloma, saj so pavšalne, nekonkretizirane in neizkazane njegove navedbe o tem, ali sta si in zakaj si nista udeleženca našla nikakršne dodatne pomoči; da je oče je izkazal, da se je že vključil v razne pomoči; da je oče izkazal napredek, primerno in pozitivno komunikacijo, neposredni interes za sodelovanje; glede "vseh znanih okoliščin in dokazov iz zadnjih šestih mesecev."

9.Ne drži, da sklep sodišča prve stopnje ni ustrezno obrazložen. Za izdajo začasne odredbe zadošča standard verjetnosti, zato je tudi standard obrazloženosti takega sklepa nižji kot pri končni meritorni odločitvi. Sodišče prve stopnje je navedlo zadostne in preverljive razloge za svojo odločitev, pri čemer se je oprlo na izvedensko mnenje izvedenke klinične psihologije.

10.Tako je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenskega mnenja ugotovilo, da sta oba starša telesno in duševno zdrava, so pa pri obeh prisotne osebnostne posebnosti, zaradi katerih prihaja do konfliktov; oba kažeta manj zrele in toge lastnosti, ki se kažejo v zamerah, razvrednotenju drug drugega in v črno-belem pogledu na svet; nista dovolj kritična do tega, kako njun konflikt in negativna komunikacija vplivata na hčerko. Ta njun negativen odnos vpliva na otrokovo doživljanje in varnost, saj otrok zaznava napetosti med staršema, kar lahko povzroča občutke krivde in notranje konflikte ter lahko negativno vpliva na dekličin čustveni razvoj, samopodobo ter na njeno kasnejšo sposobnost vzpostavljanja zaupljivih odnosov. Sta1a nista niti malo pripravljena na spreminjanje lastnih vedenj, ki prispevajo h konfliktnosti odnosa, in brez zunanje strokovne podpore ter nadzora ne zmoreta samostojno razreševati sporov, izmenjevati pomembnih informacij in vzpostaviti osnovnega zaupanja (4., 7. in 9. to1ko obrazloevi izpodbijanega sklepa).

11.Pritobeno sodi11e sogla1a s prvostopenjskim, da te ugotovitve s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da je 1tiriletna deklica ogroena zaradi negativnega in konfliktnega odnosa, ki ga star1a sama nista sposobna razre1iti in prese1i. Obema star1ema je izvedenka priporo1ila vkljuitev v ustrezne programe, ker pa se vanje nista vkljuila prostovoljno, je sodi11e prve stopnje to odredilo z zaasno odredbo, s katero zasleduje prepreitev ogroenosti otroka.

12.Res je, kar navaja pritoba, da za izdajo zaasne odredbe ne zado1a zgolj obstoj konflikta in nezmonost predlagateljice in nasprotnega udeleenca za samostojno re1evanje sporov, temve mora biti konflikt tak1ne vrste oziroma intenzivnosti, da ogroa otroka, to pa je v obravnavani zadevi izkazano z zadostno stopnjo verjetnosti. Res je tudi, da sklicevanje na izvedensko mnenje, ki ugotavlja osebnostne posebnosti star1ev, ne zadostuje za ugotovitev ogroenosti - vendar je v tem primeru sodi11e prve stopnje s pomojo izvedenskega mnenja ugotovilo tudi konkretno ogroenost otroka, ki je posledica osebnostnih posebnosti star1ev.

13.Pritobeno sodi11e ne deli mnenja pritobe, da je ukrep nesorazmeren in da bistveno posega1 v ivljenje udeleencev. Izreeni ukrep (udeleba v programih pri CSD in na izobraevanju, ki ga organizirajo zdravstveni domovi) je eden najmilej1ih, ki jih sodi11e lahko izree. Ni videti utemeljenega razloga, zakaj se pritonik tako mono upira obiskovanju teh programov; s tem (in nenehnim izpostavljanjem napak predlagateljice) nehote potrjuje ugotovitve sodi1a prve stopnje o popolni nepripravljenosti za spreminjanje (tudi) lastnih vedenj in ravnanj, za katera je ugotovljeno, da ogroajo otroka. Z odklanjanjem strokovne pomoi negira pritobene navedbe, da se zaveda pomembnosti konstruktivnega sodelovanja s predlagateljico v korist otroka (v kolikor so te navedbe iskrene, jih pritobeno sodi1e pozdravlja).

14.Ko se bosta udeleenca vkljuila v program, se bo pokazalo, ali predlagateljica res nima interesa za izbolj1anje komunikacije in vzpostavitev konstruktivnega odnosa; vnapre1nje tovrstno zatrjevanje je zgolj ugibanje in neizkazano subjektivno mnenje. Neutemeljen je tudi pritobeni dvom, ali sta res potrebna oba programa in da programa ne bosta pripomogla k izbolj1anju komunikacije; sodi1e prve stopnje je v 8. in 9. to1ki obrazloitve pojasnilo, emu je namenjen vsak od programov, ki se dopolnjujeta. Ali in kako uspe1na bosta ta programa, pa se bo pokazalo, ko ju bosta udeleenca zaela obiskovati.

15.Neupo1tevne so pritobene navedbe o tem, kaj je o1e izvedel 3. 11. 2025 na CSD, saj gre za okoli1cine, ki so so nastopile e po izdaji izpodbijanega sklepa.

16.Neutemeljene so tudi pritobene navedbe glede neobrazloenosti vi1ine zagroene denarne kazni. V skladu s 33. lenom Zakona o izvr1bi in zavarovanju lahko sodi1e dolniku, ki ne ravna v skladu s sklepom o zavarovanju, naloi denarno kazen do 10.000 EUR (pravni osebi pa do 100.000 EUR), tako da je zagroena denarna kazen na spodnji meji, zato ne terja posebnega dodatnega obrazlaganja.

17.Navedbe v zvezi z očetovim odstopom od predloga za skupno starševstvo, o odtujevanju in o izvajanju stikov niso v neposredni zvezi z odločitvijo v izpodbijanem sklepu, zato pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo; ta vprašanja bo moralo nasloviti sodišče prve stopnje, ko bo sprejemalo meritorno odločitev. Enako velja za (načeloma, če ni posebnih zadržkov - popolnoma utemeljen) poziv, da naj sodišče prve stopnje, ki je že pridobilo izvedensko mnenje, čimprej sprejme dokončno odločitev.

18.Glede na vse povedano in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19.Ker gre za postopek zavarovanja znotraj odprtega nepravdnega postopka, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1S tem je ustrezno ugotovljena in obrazložena ogroženost otroka. Zato tudi ni bistveno, kaj je vzrok za A. A. ščipanje in vlečenje kože, ki je zelo verjetno zgolj posledica, odraz in ne vzrok stiske.

2Ta navedba je tudi neobrazložena.

3Uradni list RS, št. 3/2007 - UPB-4 in nadaljnji.

4Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

5Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.