Jedro

Od vprašanja nastanka taksne obveznosti, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj je v odgovoru na pritožbo, kot rečeno pavšalno in vrednostno nekonkretizirano priglasila strošek sodne takse za odgovor na pritožbo, je treba ločiti vprašanje nastanka stroška. Ta stranki nastane šele tedaj, ko preide iz premoženjske sfere stranke v premoženjsko sfero tretjega. Stranki pa se povrnejo le tisti stroški postopka, ki so ji nastali do konca postopka. Toženi stranki strošek plačila sodne takse za odgovor na pritožbo do konca pritožbenega postopka še ni nastal, saj je sodno takso plačala že po izdaji odločbe sodišča druge stopnje. S tem, ko je plačilo sodne takse zadržala do prejema plačilnega naloga, je pač tvegala, da ji bo strošek nastal že po zaključku pritožbenega postopka in da ji ta strošek v pritožbenem postopku ne bo priznan (kot do konca pritožbenega postopka nastali strošek).

Izrek

Predlog tožene stranke za izdajo sklepa o stroških se zavrne.

Obrazložitev

Naslovno sodišče je s sodbo opr. št. I Cpg 334/2010, z dne 14. 07. 2010 pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje opr. št. 8 Pg 62/2006, z dne 18. 11. 2009 v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdilo. Tožeči stranki je naložilo plačilo stroškov odgovora na pritožbo tožene stranke, pri tem pa ni upoštevalo priglašene sodne takse za odgovor na pritožbo z ugotovitvijo, da je tožena stranka do izdaje sodbe na drugi stopnji ni plačala.

Tožena stranka je dne 30. 09. 2010 podala predlog za izdajo sklepa o stroških, v katerem je navedla, da je v predmetni zadevi dne 13. 09. 2010 prejela opomin sodišča prve stopnje za plačilo sodne takse z dne 10. 09. 2010, s katerim je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo sodne takse za odgovor na pritožbo v znesku 821,00 EUR ter sodno takso za opomin v znesku 41,05 EUR, skupno torej 862,05 EUR. Tožena stranka je navedeni znesek poravnala na transakcijski račun sodišča dne 15. 09. 2010 ter sodišču prve stopnje predložila originalno potrdilo o plačilu, skladno s pozivom. Glede na obrazloženo tožena stranka pritožbenemu sodišču na tem mestu torej naknadno in pravočasno priglaša navedeni dodaten strošek v znesku 821,00 EUR, o katerem naj sodišče odloči z izdajo sklepa o stroških.

Predlog tožene stranke ni utemeljen.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo v predmetni zadevi dne 04. 02. 2010 (list. št. 108). V vlogi je takso priglasila zgolj pavšalno in sicer: „sodna taksa za odgovor na pritožbo po odmeri sodišča“. Obveznost plačila sodne takse za odgovor na pritožbo je nastala z dnem vložitve vloge na sodišče (1. alineja 2. odstavka 5. člena ZST-1), sodno takso pa je treba plačati takrat, ko taksna obveznost nastane. Tožena stranka bi tako sodno takso morala plačati že ob vložitvi odgovora na pritožbo.

Od vprašanja nastanka taksne obveznosti, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj je v odgovoru na pritožbo, kot rečeno pavšalno in vrednostno nekonkretizirano priglasila strošek sodne takse za odgovor na pritožbo, je treba ločiti vprašanje nastanka stroška. Ta stranki nastane šele tedaj, ko preide iz premoženjske sfere stranke v premoženjsko sfero tretjega. Stranki pa se povrnejo le tisti stroški postopka, ki so ji nastali do konca postopka (smiselno 3. odstavek 163. člena ZPP). Toženi stranki strošek plačila sodne takse za odgovor na pritožbo do konca pritožbenega postopka še ni nastal, saj je sodno takso plačala že po izdaji odločbe sodišča druge stopnje. S tem, ko je plačilo sodne takse zadržala do prejema plačilnega naloga, je pač tvegala, da ji bo strošek nastal že po zaključku pritožbenega postopka in da ji ta strošek pač v pritožbenem postopku ne bo priznan (kot do konca pritožbenega postopka nastali strošek).

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče predlog tožene stranke za izdajo sklepa o stroških zavrnilo.