Jedro

OZ ne vsebuje izrecne določbe o tem, kdaj pridobi podjemnik pravico do plačila. Drži, da jo sodna praksa izpeljuje iz osrednje značilnosti podjemnikove storitvene obveznosti kot obligacije rezultata. Podjemnik ne pridobi pravice do plačila za opravljen posel le z dokončanjem posla, temveč z izročitvijo posla naročniku oziroma, ko mu omogoči, da opravljeni posel uporabi za namen, zaradi katerega je sklenil podjemno pogodbo. Posel je opravljen, če je naročnik prevzel izvršeno delo. To pomeni, da ga je potrdil (tretji odstavek 642. člena OZ) ali prevzem zavrnil brez utemeljenega razloga.

Sklepčnost tožbe je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Za sklepčnost tožbe pri podjemni pogodbi na podlagi 619. člena OZ zadošča, da tožeča stranka navede, da ji je tožena stranka naročila opravo določenega posla, da je tožeča stranka posel opravila in da tožena stranka ni izpolnila zaveze o plačilu.

Ker tožeča stranka plačila za neizvedena dela ne vtožuje, pač pa zahteva le plačilo za izvedena in tožencu izročena pogodbena dela, tožena stranka pa je delno izpolnitev brez ugovorov o napakah in napačni izpolnitvi sprejela, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tudi izvedena, prevzeta, a še neplačana dela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo v plačilo 900 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2020 naprej in 735,12 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP1 in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožba (prav: tožbeni zahtevek) v celoti zavrne, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, vse s stroškovno posledico za tožečo stranko. Ne izpodbija ugotovljenih nespornih dejstev v točki 8 sodbe in pravno podlago, navedeno v točki 7, ki pa je napačno uporabljena. Prav tako se strinja z razlogi v točki 10, da je relevantna ločena podjemna pogodba za škatlo po računu 4499,49 EUR. Sprejema tudi razloge v točki 12 o roku za izdelavo naročenih del (spomladi 2020). Nadaljnja izvajanja sodišča pa so protispisna, v nasprotju z izvedenimi dokazi in z ugotovljenimi nespornimi dejstvi (zadnji odstavek 12. točke, točke 15 do 18 sodbe). Tožeča stranka ni izvedla vseh del po ponudbi, ni dokončala izdelave škatle, to je priznala sama in je šlo za nesporno dejstvo, torej jih tožena stranka tudi ni mogla prevzeti. Toženca nista v zamudi in nista dolžna ničesar plačati, tudi ob delni izvedbi del. Tožečo stranko sta kvečjemu preplačala. Drugačne ugotovitve so ob nedokončanem poslu protispisne in materialnopravno zmotne. Sodišče je napačno oziroma nejasno uporabilo določbe 619., 626. in 646. člena OZ.2 Nejasni so razlogi v točki 16, da toženca nista izkazala nobene pravne podlage za svoje ugovore - za zadržanje plačila za opravljeno delo. Trditveno in dokazno breme za upravičenost do tožbenega zahtevka je bilo na tožeči stranki, a ga ni zmogla. Tožba je nesklepčna. Pri podjemni pogodbi je ključna obveznost rezultata, v obravnavanem primeru: ali je opravljen - uspešno končan posel. Ni relevantno opravljanje dela - nedokončan posel. Odločilno je, ali je podjemnik dosegel končni rezultat. Zgrešeno je stališče tožnika in sodišča, da je toženec dolžan plačati tisto delo, ki je bilo opravljeno, čeprav posel ni bil izvršen v celoti. Če podjemnik ni dosegel končnega rezultata, ni upravičen do nikakršnega plačila. To velja v obravnavanem primeru, saj tožnik ni pravilno izpolnil svoje pogodbene zaveze, zato toženčeva plačilna obveznost še ni nastala. Na to ne vpliva dejstvo, da je bil plačan avans. Toženca sta preplačala za opravljeni posel, ne pa plačala za nedokončanega. Nasprotna ugotovitev sodišče je zmotna, nasprotna s sodno prakso in toženca kaznuje z dodanim plačilom. Po stališčih sodne prakse je bistveno, ali je podjemnik dosegel končni rezultat. Plačilo za opravljeno delo pridobi šele, ko je posel opravljen in ga naročnik prevzame - potrdi ali zavrne brez utemeljenega razloga. Pravica do plačila nastane šele z izročitvijo dela naročniku. Vztraja, da v obravnavani zadevi dela niso bila končana v celoti, da posel ni bil dokončan, zato drugih posledic, vezanih na izročitev in pregled del, ni mogoče pripisati v škodo pritožnika. Vprašanje zadrževanja dela kupnine (ugotovitve in razlogi v točkah 14 do 18 sodbe) je brezpredmetno, ker sta toženca tožniku plačala preveč. Enako velja za škodo in dokazno breme. Sodišče je o tem zmotno uporabilo materialno pravo, obrazložitve se ne da preizkusiti in je protispisna. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari je posledično napačna odločitev o stroških. Ker toženec ni tožniku ničesar dolžan, ne dolguje niti pripadkov - zakonskih zamudnih obresti in stroškov.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka vtožuje plačilo opravljenih, a neplačanih del po pogodbi o delu (račun št. 17/19), sklenjeni med pravdnima strankama za izdelavo "škatle" na objektu tožene stranke v višini 900, EUR. Ker tožbeni zahtevek, ki glasi na denarno terjatev, ne presega 2.000 EUR, gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP), v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi relativnih bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP). Na očitane relativne kršitve pravil pravdnega postopka o prosti dokazni oceni (8. člen ZPP) in na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje glede ugotovljene delne izpolnitve podjemne pogodbe s strani obeh strank in o prevzemu ter potrditvi delne izpolnitve pogodbe s strani toženih strank ni treba odgovarjati.

6. Odločilno je naslednje dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje: - pravdni stranki sta sklenili dve podjemni pogodbi: prvo pogodbo za izdelavo fasade in drugo za izdelavo "škatle"; - pogodba za izdelavo fasade po ponudbi 10/2019 za 10.338,80 EUR je bila v celoti izpolnjena: tožnik je fasado izdelal novembra 2019, toženca sta jo v celoti plačala; - z drugo pogodbo se je tožnik zavezal za izdelavo 89 m2 škatle po ceni 46,17 EUR/m2, to je za 4.499,49 EUR, do pomladi 2020; toženca sta se zavezala plačati dogovorjeno ceno v dveh obrokih: znesek 2.300 EUR ter do 31. 7. 2020 preostanek v znesku 2.200 EUR; - toženec je pogodbo za izdelavo škatle v pretežni meri izpolnil decembra 2019, škatle v približni izmeri 10 do 12 m2 in v vrednosti 600 EUR, kljub pozivom tožene stranke ni izdelal v pogodbenem roku niti kasneje; - tožena stranka je opravljena dela pregledala, prevzela in potrdila s plačilom prvega obroka dne 23. 12. 2019 v znesku 2.300 EUR, naknadno je 19. 10. 2020 plačala še 700 EUR (to je skupaj 3.000,00 EUR); - drugi obrok plačila v višini 2.200 EUR, ki je zapadel v plačilo 31. 7. 2020, se je delno nanašal na plačilo že opravljenega in prevzetega dela, delno na plačilo za končanje škatle; - tožena stranka drugega obroka, zapadlega 31. 7. 2020, ni plačala ob zapadlosti, naknadno je plačala le še 700 EUR; zadržala je 1.500 EUR kot 10 % kupnine obeh poslov (pogodbe za izdelavo fasade in pogodbe za izdelavo škatle) zaradi škode zaradi nedokončanih vseh del po obeh pogodbah; - tožeča stranka v pravdi vtožuje plačilo za opravljeno delo po pogodbi za izdelavo škatle, upoštevajoč zmanjšano vrednost dogovorjene cene v višini 600 EUR - to je vrednost nedokončanih del približno 10 do 12 m2 škatle; - tožena stranka ni ugovarjala višini tožbenega zahtevka oziroma opravljenim in zaračunanim delom po vtoževani pogodbi; - tožena stranka ni zatrjevala niti dokazovala višine škode zaradi nedokončanega dela.

7. Po takih dejanskih ugotovitvah je presodilo, da je tožena stranka za opravljeno delo po sklenjeni in prevzeti pogodbi o delu, tožeči dolžna plačati še vtoževano razliko med zadržano kupnino (1.500 EUR) in vrednostjo nedokončanih del (600 EUR) in je tožbenemu zahtevku za plačilo 900 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. dne po ugotovljeni plačilni zamudi tožencev (1. 8. 2020) v celoti ugodilo.

8. Odločitev je sprejeta ob pravilni uporabi materialnopravnih določb o podjemni pogodbi (členi 619 do 648 OZ). Ni obremenjena z uveljavljenimi niti z drugimi procesnimi kršitvami iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Utemeljena je z jasnimi, pravilnimi, logičnimi in popolnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, v katerih ni neskladij in nasprotij. Pritožbeno sodišče jim lahko zgolj pritrdi in jih povzame, ker jim ni treba ničesar dodati. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne nadje.

9. Sklepčnost tožbe je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Za sklepčnost tožbe pri podjemni pogodbi na podlagi 619. člena OZ zadošča, da tožeča stranka navede, da ji je tožena stranka naročila opravo določenega posla, da je tožeča stranka posel opravila in da tožena stranka ni izpolnila zaveze o plačilu. V obravnavanem primeru so bile tožbene trditve zadostne in skladne s tožbenim predlogom. Tožba je bila sklepčna, nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno.

10. Tožena stranka ne vztraja več pri navedbah, da je šlo v obravnavani zadevi za skupen posel (pogodba o izdelavi fasade in pogodba o izdelavi škatle). Navedb o tem, da delna izpolnitev pogodbe o izdelavi škatle zanjo ne bi imela pomena in o nepravilni delni izpolnitvi pogodbe o izdelavi škatle na prvi stopnji ni bilo. Na neupravičene in prepozne pritožbene navedbe ni treba odgovarjati in jih obravnavati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11. Z navedbami o prostispisnih ugotovitvah sodišča v točkah 14 do 18 obrazložitve sodbe (glede upravičenosti tožencev glede zadržanja 10 % kupnine obeh poslov, o neizkazanosti pravne podlage za zadržanje plačila za delo, ki je bilo že opravljeno, o nekonkretiziranju škode, o prevzemu in delnem plačilu izvedenih del in o upravičenosti do sorazmerno znižane kupnine glede na obseg neizpolnjenih del) pritožba v resnici izpodbija dokazno oceno sodišča o tem, da je tožena stranka sprejela in potrdila delno izpolnitev tožeče stranke in da svojega dela pogodbenih obveznosti za (delno izpolnitev) ni v celoti izpolnila oziroma izkazala pravnega temelja za zadržanje pogodbeno dogovorjene cene ali plačilo odškodnine. Nestrinjanje pritožnika z dokazno oceno in pravno presojo sodišča ne predstavlja absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je tehnične narave. Do nje pride, če sodišče v vsebino sodbe napačno povzame oziroma prenese vsebino dokazov, ne pa, če slednje drugače dokazno oceni kot stranka. Pritožnik kršitve ne konkretizira, pritožbeno sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti, zato je ni treba preiskušati. Kot je bilo že povedano, se tudi procesna kršitev 8. člena ZPP o prosti presoji dokazov v sporu majhne vrednosti ne preizkuša, torej tudi na navedbe v smeri nepravilne dokazne ocene ni treba odgovarjati.

12. Odločitev o plačilu izvedenih del je pravno pravilna.

13. OZ ne vsebuje izrecne določbe o tem, kdaj pridobi podjemnik pravico do plačila. Drži, da jo sodna praksa izpeljuje iz osrednje značilnosti podjemnikove storitvene obveznosti kot obligacije rezultata. Podjemnik ne pridobi pravice do plačila za opravljen posel le z dokončanjem posla, temveč z izročitvijo posla naročniku oziroma, ko mu omogoči, da opravljeni posel uporabi za namen, zaradi katerega je sklenil podjemno pogodbo. Posel je opravljen, če je naročnik prevzel izvršeno delo. To pomeni, da ga je potrdil (tretji odstavek 642. člena OZ) ali prevzem zavrnil brez utemeljenega razloga. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, in na to dejansko ugotovitev je pritožbeno sodišče vezano, da je tožena stranka v letu 2019 opravljeno delo sprejela in potrdila z delnim plačilom z dne 23. 12. 2019. Tožena stranka ni zatrjevala niti dokazovala, da bi pogodbeno razmerje zaradi le delne izpolnitve s strani tožeče stranke v celoti razdrla. Upnik sicer ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen če narava obveznosti ne nalaga kaj drugega (prvi odstavek 285. člena OZ). Vendar, če je tožena stranka delno izpolnitev sprejela, ne da bi kasneje pogodbo v celoti razdrla, ne more nasprotovati plačilu pogodbene obveznosti, ki ustreza delni izpolnitvi, zgolj s sklicevanjem na neizpolnitev preostalega dela pogodbene obveznosti.3

14. Ker tožeča stranka plačila za neizvedena dela ne vtožuje, pač pa zahteva le plačilo za izvedena in tožencu izročena pogodbena dela, tožena stranka pa je delno izpolnitev brez ugovorov o napakah in napačni izpolnitvi sprejela, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tudi izvedena, prevzeta, a še neplačana dela. Prav tako je treba pritrditi ugotovitvi sodišča, da toženca nista izkazala nobene pravne podlage za zadržanje preostalega dogovorjenega plačila. Ob dejstvu, da pogodba za izdelavo fasade sploh ni predmet obravnavane podjemne pogodbe, jamčevalnih zahtevkov (640. člena OZ) za znižanje plačila zaradi napak podjemne pogodbe za izdelavo škatle (delne izpolnitve) skladno s 639. členom OZ ali škode zaradi nedokončanega dela pa nista ne zatrjevala ne dokazovala, je odločitev pravilna.

15. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodba je pravilna in ni obremenjena z uveljavljanimi in drugimi procesnimi kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 458. člena ZPP).

16. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami. 3 VSL I Cpg 905/2010.