Jedro

Zaplenjene nepremičnine je potrebno vrniti tistemu, kateremu so bile neupravičeno odvzete (zaplenjene).

Izrek

I. Pritožbam se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje: - (v zvezi s pritožbama prve in tretje nasprotne udeleženke) v 1., 2. in 3. točki izreka razveljavi glede nepremičnin parc. št. 51/8 k.o. S., 267/0 k.o. P., 911 k.o. A., 915/0 k.o. A., 262/10 k.o. P., 292/1 k.o. P., 292/65 k.o. P., 246/1 k.o. P. in 246/2 k.o. P. ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, - glede ostalih v 1. in 2. točki izreka navedenih nepremičnin (v zvezi s pritožbo predlagateljev) v vseh treh točkah izreka spremeni tako, da je dolžan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije te nepremičnine (in sicer 1/2 parc. št.718/0 in 743/0 obe k.o. P., 1/2 parc. št. 1157/2, 1157/7, 1157/8 in 1157/9, vse k.o. K., 1/2 parc. št. 851/2 k.o. S., parc. št. 1155/2 k.o. K., parc. št. 902/0, 903/0, 909/1, 913/0, 914/0, 916/0, 1284/0, 404/2, 404/3 in 909/3, vse k.o. A.) vrniti v zapuščino po pokojnem F. A. (rojenem 14.8.1885, umrlem 2.1.1946).

II. V preostalem se vse tri pritožbe zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je z izpodbijanim delnim sklepom odločilo: - da je dolžan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS prepustiti v last in posest J. A., E. D., G. R., F. A. in A. A. nepremičnine, in sicer 1/2 parc. št. 718/0 in 743/0 obe k.o. P., 1/2 parc. št.1157/2, 1157/7, 1157/8 in 1157/9, vse k.o. K., 1/2 parc. št. 51/8 in 851/2, obe k.o. S., in sicer J. A. do 1/16, E. D. do 1/16, G. R. do 1/16, F. A. do 1/16 in A. A.do ¼ (1. točka izreka), - da je dolžan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS prepustiti v last in posest J. A., E. D., G. R., F. A. in A. A. nepremičnine, in sicer parc. št. 1155/2 k.o. K., parc. št. 902/0, 903/0, 909/1, 911/0, 913/0, 914/0, 915/0, 916/0, 1284/0, 404/2, 404/3 in 909/3, vse k.o. A., parc. št. 267/0, 292/1, 292/65, 246/1, 246/2 in 262/10, vse k.o. P., in sicer J. A. do 1/8, E. D. do 1/8, G. R. do 1/8, F. A. do 1/8 in A. A. do ½ (2. točka izreka), - da se po pravnomočnosti sklepa vknjiži pri nepremičninah, navedenih pod tč. 1. in 2. izreka sklepa, lastninska pravica na imena oseb, navedenih v 1. in 2. tč. izreka sklepa (3. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep so se pritožili predlagatelji ter prva in tretja nasprotna udeleženka.

3. Predlagatelji se pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da premoženje, ki je predmet sklepa, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Republika Slovenija prepustita v last in posest J. A., E. D. in G. R. (vsakemu do 1/3 celote), podredno, da Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Republiki Sloveniji naloži, da vrneta premoženje, ki je predmet sklepa, v last pokojnemu F. A. kot upravičencu, in še podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter glede vprašanja upravičencev do vrnitve premoženja zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajajo, da so še pred izdajo sklepa o dedovanju, ki ga je pod opr. št. D 71/1996 z dne 4.7.1996 izdalo Okrajno sodišče v Brežicah, sklenili dedni sporazum in na njegovi podlagi izposlovali omenjeni sklep o dedovanju. Okrajno sodišče v Brežicah je na svojem območju pokojnemu F. A. tudi že vrnilo določene parcele. Isto sodišče je nato 28.3.2013 pod opr. št. D 71/1996 izdalo še dodatni sklep o dedovanju. Prav tako je del premoženja, ki je bil odvzet F. A., vrnilo tudi že Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, ki je prav tako upoštevalo omenjeni dedni sporazum in izdalo sklep o dedovanju pod opr. št. D71/1996 z dne 26.5.2009. Po vseh treh sklepih so dediči po pokojnem F. A. (vsak do 1/3 celote) J. A., E. D. in G. R. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, napačno ugotovilo dejansko stanje, storilo pa tudi kršitev pristojnosti, saj bi moralo odvzeto premoženje (kljub temu, da je ta že pokojni) vrniti F. A., kateremu je bilo odvzeto. V kolikor je hkrati z izdajo delnega sklepa o dedovanju opravilo tudi zapuščinski postopek, pa bi bilo potrebno v tem delu izvesti tudi ustrezne dokaze, pri čemer bi predlagatelji sodišču predložili že izdane sklepe o dedovanju. Predlagatelji na koncu še poudarjajo, da je zemljiškoknjižna lastnica vseh parcel, ki se vračajo v predmetnem postopku, Republika Slovenija, zato bi bilo potrebno izdati sklep tudi v tem delu (in sicer da je tudi Republika Slovenija dolžna predmetne nepremičnine prepustiti v last in posest upravičencem oziroma njihovemu pravnemu predniku).

4. Nasprotne udeleženke odgovora na pritožbo niso podale.

5. Prva nasprotna udeleženka Občina Krško se zoper omenjeni sklep v celoti pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče naj bi z izpodbijanim sklepom odločilo, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS dolžan prepustiti v last in posest predlagateljem tudi parceli 246/1 in 246/2 obe k.o. P., ki pa sta v lasti pritožnice. Zavezanec za navedeni parceli zato ne more biti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sama je že večkrat pojasnila, da navedenih dveh parcel tudi ni mogoče vrniti v naravi, saj del parcele št. 246/1 predstavlja prometno infrastrukturo in vrnitev v tem delu ni možna. Z vrnitvijo v naravi kmetijskega zemljišča pa bi prišlo do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočila ekonomično obdelavo. Parcela št. 246/2 pa predstavlja zemljišče, ki se nahaja v območju, za katerega je bil sprejet sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za območje HE Brežice. Iz vloge Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS z dne 15.5.2013 jasno izhaja, da parcela št. 246/1 že od 11.3.1993 (in tudi 20.7.2004) deloma ali v celoti predstavlja nezazidano stavbno zemljišče z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom, to je Odlokom o zazidalnem načrtu gramoznice Stari Grad. Zato zemljišče kot tako ni prešlo v last Republike Slovenije in upravljanje Sklada ampak v last Občine Krško. Sodišče trditve, da naj bi bili predmetni parceli (pa tudi druge) v upravljanju Sklada, sploh ni obrazložilo, zaradi česar se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Pritožnica na koncu še opozarja, da dve parceli, katerih zavezanec za vračilo naj bi bil Sklad, sploh ne obstajata (šlo naj bi za parceli št. 51/8 k.o. S. ter št. 267/0 k.o. P.).

6. Predlagatelji in ostali nasprotni udeleženki odgovora na pritožbo niso podali.

7. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Poudarja, da sodišče ni upoštevalo zemljiškoknjižnega, katastrskega in dejanskega stanja nepremičnin oziroma le-tega ni v celoti proučilo, zaradi česar izpodbijani sklep ni pravilen. Glede parcel št. 51/8 k.o. S. in št. 267/0 k.o. P. poudarja, da ti dve ne obstajata. Za parcelo št. 911/0 k.o. A. pa navaja, da je lahko predmet vračila v naravi zgolj v deležu do 33161/34428 in ne do celote. Iz tabele, ki so jo predlagatelji predložili dne 24.4.2012 (in sicer s strani 9), naj bi izhajalo, da omenjena parcela v izmeri 33161 m2 danes predstavlja zgolj del današnje parcele. Površina omenjene parcele naj bi se očitno od zaplembe do danes povečala, saj danes meri 34428 m2. Tudi za parcelo št. 915/0 k.o. A. navaja, da je lahko predmet vračila zgolj v deležu do 20475/22597 in ne do celote, saj glede nje iz zemljiškega katastra izhaja, da je njena celotna površina večja in da skupno meri 22597 m2. Površina te parcele naj bi se od zaplembe do danes povečala in tako današnja parcela št. 915/0 zgolj v svojem delu leži na območju odvzete parcele z isto številko. Tudi za parcelo št. 262/10 k.o. P. poudarja, da je lahko predmet vračila zgolj v deležu, in sicer do 1467/1494. Sklicuje se na predloženo tabelo z dne 24.4.2012 (str. 22), iz katere naj bi izhajalo, da odvzeta parcela z omenjeno številko v izmeri 1467 m2 danes predstavlja zgolj del današnje parcele z isto številko v izmeri 1467 m2. Celotna površina današnje parcele št. 262/10 je večja od površine odvzete parcele, saj meri 1494 m2, kar pomeni, da se je površina odvzete parcele od zaplembe do danes povečala. Glede parcele št. 292/1 k.o. P. navaja, da iz potrdila o namenski rabi izhaja, da po delu zemljišča poteka kategoriziran vodotok (druge do tretje kategorije). Ker Sklad ni upravljalec niti vodnih niti priobalnih zemljišč, posledično tudi ne more biti določen kot zavezanec za njihovo vračilo. V primeru omenjene parcele gre za reko Savo, ki je navedena v prilogi Zakona o vodah (v seznamu voda prvega reda). V skladu z 8. členom omenjenega zakona gre za površinsko vodo. Nadalje naj bi bila reka Sava umeščena med celinske tekoče vode, zemljišče pod njo (oziroma po katerem teče) pa predstavlja vodno zemljišče celinskih voda. Upravljalec vodnih in priobalnih zemljišč v lasti države pa je ministrstvo, pristojno za vode. Ob izpolnjenih pogojih za vračilo v naravi bi tako sodišče kot zavezanko za vračilo moralo določiti Republiko Slovenijo. Pritožnik ob pregledu potrdila o namenski rabi ugotavlja tudi, da se zemljišče nahaja v območju naravne dediščine (in sicer Nd 84 – reka Sava s pritoki in poplavno ravnico). Iz potrdila o namenski rabi tudi glede parcel št. 292/65 in 246/2 k.o. P. izhaja, da obe sodita v območje naravne dediščine – Nd 84 – reka Sava s pritoki in poplavno ravnico (parcela št. 292/65) in Nd 155 – gozdni otok (parcela št. 246/2). Zakon o ohranjanju narave v 85. členu predvideva, da nepremičnine na zavarovanih območjih in zemljišča, na katerih so naravne vrednote, ki so v lasti države, niso v pravnem prometu. Izvzetost iz pravnega prometa pa po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145.a člena ZIKS predstavlja oviro za vračilo v naravi. Odločitev o vračilu teh zemljišč je (če nič drugega) preuranjena. Potrebno je preveriti, kako je zavarovana navedena naravna dediščina, ali sodi med zavarovana območja oziroma naravne vrednote ter kaj je podlaga zavarovanju. Z vsem tem se sodišče ni ukvarjalo. Tudi glede parcele št. 246/1 k.o. P. pritožnik poudarja, da sodi v območje naravne dediščine – Nd 155 – gozdni otok, zaradi česar je tudi odločitev o njenem vračilu najmanj preuranjena. Parcela naj bi bila v delu opredeljena kot območje prometne infrastrukture. Tako oziroma kot nezazidano stavbno zemljišče je bila opredeljena že leta 1993 in je v tem delu po samem zakonu last občine, na območju katere leži. V tem delu je zavezanka za vračilo zato občina, v vsakem primeru pa Sklad glede na to, da gre za nezazidano stavbno zemljišče, v tem delu ni zavezanec za vračilo. Na okoliščino, da obstajajo ovire za vračilo v naravi in tudi na status posameznih parcel, je pritožnik opozarjal (predvsem že) v svoji pripravljalni vlogi z dne 27.6.2012, a mu sodišče ni sledilo, niti se do teh navedb v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Zgolj pavšalno jih je zavrnilo, češ da nasprotni udeleženci kakršnihkoli ovir, ki bi preprečevale vrnitev spornih nepremičnin v naravi, nista dokazali. Sodišče pa ni niti v zemljiški knjigi preverilo, ali vse parcele, katerih vrnitev v naravi je naložilo Skladu, sedaj obstojijo. S tem, ko je naložilo v celoti vrnitev parcel št. 911/0 k.o. A., št. 915/0 k.o. A. in št. 262/10 k.o. P., je predlagateljem priznalo več, kot so zahtevali, s čimer je prekoračilo zahtevek (predlog). S pavšalnim sklicevanjem, da ovire niso izkazane, sodna odločba ni dovolj obrazložena (ni odločilnih razlogov), da bi jo bilo mogoče preizkusiti.

8. Predlagatelji in ostali nasprotni udeleženki odgovora na pritožbo niso podali.

9. Pritožbe so delno utemeljene.

10. Predlagatelji v pritožbi upravičeno poudarjajo, da je potrebno zaplenjene nepremičnine vrniti tistemu, kateremu so bile neupravičeno odvzete (zaplenjene). Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na evidenčni občni seji dne 22.6.1994 sprejelo načelno pravno mnenje o uporabi 221. člena ZD (1), ki se nanaša na odločanje o dedovanju zaplenjenega premoženja. V tem mnenju se sicer ni izreklo o razlagi prvega odstavka 145. člena ZIKS (2) in tako tudi ne, da je potrebno zaplenjeno premoženje v primerih, ko je obsojenec pred tem umrl, vrniti v njegovo zapuščino. Vendar pa se je že s stališčem, ki ga je zavzelo v okviru razlage 221. člena ZD, posredno izreklo o tem, da je moč premoženje pred vrnitvijo umrlemu obsojencu vrniti tudi tako, da se to vrne v njegovo zapuščino. Kasneje pa je v revizijskih zadevah iz postopkov po prvem odstavku 145. člena ZIKS podalo materialnopravno razlago omenjenega člena, v skladu s katero je treba tudi po določbah ZIKS premoženje vrniti tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno odvzeto oziroma ga vrniti v njegovo zapuščino, medtem ko vprašanje dedovanja ni stvar teh vrnitvenih postopkov (3). Ne drži pa pritožbena navedba predlagateljev, da bi moralo sodišče prve stopnje, iz razloga, ker je ta zemljiškoknjižna lastnica vseh parcel, ki se vračajo v predmetnem postopku, tudi Republiki Sloveniji naložiti, da prepusti predmetne nepremičnine v last in posest upravičencem oziroma njihovemu pravnemu predniku. Tako v 145b členu ZIKS kot tudi v 27. členu Zden (4) je jasno določeno, da je zavezanec za vračilo podržavljenih (zaplenjenih) kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč (le) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (5).

11. Občina Krško in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (prva in tretja nasprotna udeleženka) v svojih pritožbah upravičeno poudarjata, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni podalo konkretnih razlogov oziroma ni odgovorilo na njune v postopku na prvi stopnji postavljene (konkretne) trditve o ovirah za vrnitev v naravi tistih parcel, ki jih (v pritožbah) izrecno omenjata (6). Obe udeleženki sta po mnenju pritožbenega sodišča v svojih pripravljalnih vlogah podanih v postopku na prvi stopnji (7) dovolj natančno oziroma konkretno obrazložili, zakaj menita (te iste razloge (8) pa v bolj ali manj enaki obliki ponavljata tudi v pritožbi), da parcel, ki jih v pritožbi izpostavljata, v naravi ni moč (v celoti) vrniti. Obrazložitev, ki jo je v zvezi s tem podalo sodišče v prvi stopnji (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), češ, da nasprotni udeleženci ovir glede vrnitve predmetnih nepremičnin v naravi niso dokazali oziroma da iz dejanskih ugotovitev, ki jih je sodišče povzelo po izvedenem dokaznem postopku, ne izhaja, da bi takšne ovire obstajale, je povsem splošna in nikakor ne ustreza pričakovanemu standardu obrazloženosti sodne odločbe. Kakšne dejanske ugotovitve (ki naj bi jih povzelo po izvedenem dokaznem postopku in iz katerih naj bi izhajalo, da ovir za vrnitev nepremičnin ni) ima sodišče prve stopnje v mislih, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. S takšno obrazložitvijo zato nikakor ni bilo argumentirano odgovorjeno na noben konkreten v tej smeri postavljen ugovor obeh nasprotnih udeleženk niti ni bilo ustrezno pojasnjeno, zakaj konkretni dokazni predlogi, ki sta jih v zvezi s svojimi trditvami predlagali, ne prepričajo. Skratka pritožnici upravičeno poudarjata, da izpodbijani sklep nima potrebnih razlogov in da se posledično (glede parcel, ki so predmet njune pritožbe) ne da preizkusiti. Ker je tako podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), je bilo potrebno v tem obsegu sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Glede preostalih nepremičnin, ki jih v pritožbi ne omenjata in so bile z izpodbijanim sklepom prav tako vrnjene (9), pa je bilo potrebno upoštevaje (v tem oziru) utemeljeno pritožbo predlagateljev izpodbijani sklep spremeniti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) tako, da se te parcele vrnejo v zapuščino po pokojnem F. A. (rojenem 14.8.1885, umrlem 2.1.1946). V preostalem so tako pritožba predlagateljev (in sicer glede navajanja, da je potrebno iz razloga, ker je ta zemljiškoknjižna lastnica vseh parcel, ki se vračajo v predmetnem postopku, tudi Republiki Sloveniji naložiti, da prepusti predmetne nepremičnine v last in posest upravičencem oziroma njihovemu pravnemu predniku) kot tudi pritožbi prve in tretje nasprotne udeleženke (ki sta sklep izpodbijali v celoti, a sta konkretne razloge podali samo glede točno določenih parcel) neutemeljene in je bilo zato potrebno sklep sodišča prve stopnje(10) v izpodbijanem a nerazveljavljenem oziroma nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Ker je izpodbijani sklep samo delni in ker je bil še ta delno razveljavljen (v tem obsegu pa zadeva vrnjena v nov postopek sodišču prve stopnje), se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (4. odstavek 164. člena ZPP v zvezi s 4. in 3. odstavkom 165. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.

(2) Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list SRS, št. 17/1978, s kasnejšimi spremembami.

(3) Glej sklep II Ips 620/2001 z dne 30.10.2002. (4) Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS/I, št. 27/1991, s kasnejšimi spremembami), katerega III. poglavje je potrebno v skladu s 145.a členom ZIKS uporabiti tudi za vračanje v kazenskih postopkih zaplenjenega premoženja.

(5) Glej tudi obvezno razlago prvega odstavka prvega odstavka omenjenega člena (Uradni list RS št. 66/2000).

(6) Gre za parcele št. 51/8 k.o. S., 267/0 k.o. P., 911/0 k.o. A., 915/0 k.o. A., 262/10 k.o. P., 292/1 k.o. P., 292/65 k.o. P., 246/1 k.o. P. in 246/2 k.o. P. (7) Glej pripravljalni vlogi Občine Krško z dne 28.5.2012 (l. št. 374-377) in dne 28.1.2013 (l. št. 403-404) ter pripravljalni vlogi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS z dne 27.6.2012 (l. št. 378-379) s preglednico v prilogi B17 in dne 15.5.2013 (l. št. 412) s priloženimi listinami.

(8) Ki jih prav gotovo ni moč šteti med tiste, ki so že prima facie nerelevantni.

(9) In sicer 1/2 parc. št. 718/0 in 743/0 obe k.o. P., 1/2 parc. št. 1157/2, 1157/7, 1157/8 in 1157/9, vse k.o. K., 1/2 parc. št. 851/2 k.o. S., parc. št. 1155/2 k.o. K., parc. št. 902/0, 903/0, 909/1, 913/0, 914/0, 916/0, 1284/0, 404/2, 404/3 in 909/3, vse k.o. A. (10) Ki v tem delu tudi ni obremenjen s kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.