Jedro

Dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikovega obračuna ne more preizkusiti, v obravnavanem postopku ne more biti uspešen. Ko upnik ustrezno opredeli posamezne obveznosti (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), trditveno in dokazno breme glede morebitnih napak obračuna oziroma drugačnega dolga preide na dolžnika (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Tudi priloge upnikovim vlogam v postopku lahko služijo kot trditvena podlaga (in ne kot dokaz), če so po vsebini le podrobnejše pojasnilo navedb, podanih v vlogah.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi: - „Ugovoru dolžnika se delno ugodi, sklep o izvršbi In 1629/2016 Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 28. 9. 2016 se razveljavi v delu, ki se nanaša na terjatev zamudnih obresti v znesku 290,03 EUR ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne.

V ostalem se ugovor zavrne.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor (1. točka izreka) in odločilo, da sam krije svoje ugovorne stroške (2. točka izreka).

2. Dolžnik takšno odločitev pravočasno izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da upnik ni izkazal pravnega nasledstva v skladu s 24. členom ZIZ. Upnik bi moral pojasniti vsa morebitna delna plačila in razdelati kreditni dolg. Izpiski iz knjigovodskih kartic se ne ujemajo z izvršilnim naslovom. V pojasnjeni situaciji neustreznega ravnanja upnika sodišče prve stopnje nepravilno bremeni dolžnika, da bi moral podati konkretiziran ugovor. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pojasnjuje pravno nasledstvo in poudarja, da je podal zadostne obračune uveljavljane terjatve. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Dovolitev izvršbe je vezana na obstoj zakonskih predpostavk, med katerimi je bistvena zahteva procesnega (formalnega) značaja, da obstoji izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), ki mora biti primeren za izvršbo (prvi odstavek 21. člena ZIZ).(1) Na to predpostavko pazi sodišče po uradni dolžnosti tako v ugovornem, kot tudi v pritožbenem postopku (2. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ in smiselno drugi odstavek 350. člena ZPP).(2) Tak uradni preizkus pa je pokazal, da upnik nima izvršilnega naslova za stroške v skupnem znesku 290,03 EUR.

6. Upnik je predlagal izvršbo na podlagi notarskega zapisa SV 307/2009 z dne 25. 2. 2009, ki ga je sestavila notarka I.B., v katerem je potrjena kreditna pogodba P00302/09. Stroški so opredeljeni v 8. členu navedene pogodbe, pri čemer so, razen stroškov odobritve kredita v višini 251,00 EUR, ostali stroški navedeni le opisno, brez navedbe elementov za njihovo opredelitev. Sklicevanje na tarifo banke, katere vsebina ne izhaja iz predloženega notarskega zapisa, ni ustrezno. Vsi opredelilni elementi glede obveznosti, za katero ima notarski zapis moč izvršilnega naslova, morajo biti v njem zapisani, saj drugače nanj ni mogoče vezati dolžnikovega soglasja za neposredno izvršljivost skladno določilu 4. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Upnik je predložil še notarske zapise sprememb navedenega temeljnega notarskega zapisa: SV 925/2012, v katerem je potrjen aneks št. 1, v njem pa opredeljen strošek spremembe pogojev v višini 42,00 EUR in SV 647/2013, v katerem je potrjen aneks št. 2, v njem pa opredeljen strošek spremembe pogojev v višini 14,00 EUR. Ostale listine v spisu niso potrjene v notarskem zapisu, zato so brez pomena v obravnavani izvršilni zadevi. Upnik je v obračunu terjatev, ki jih uveljavlja v tem postopku (priloga A11) opredelil skupaj 597,03 EUR stroškov kredita, medtem ko ima v predloženih notarskih zapisih podlago le za 307,00 EUR, kar pomeni, da je neutemeljeno obračunano 290,03 EUR stroškov. Pri poračunanju delnih plačil je neutemeljeno poračunani del stroškov pravilno upoštevati kot delno plačilo zapadlih zamudnih obresti (288. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Upnik jih je v obravnavani zadevi uveljavljal v skupni višini 27.749,29 EUR, po pojasnjenem pa je glede na nepravilni poračun stroškov upravičen le do zneska 27.459,26 EUR.

7. Sicer pa je upnik ustrezno razdelal dolžnikove obveznosti iz kreditne pogodbe tako, da je razvidna višina in zapadlost vsake posamezne obveznosti in sprememba obveznosti v časovni dimenziji. Zato dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikovega obračuna ne more preizkusiti, v obravnavanem postopku ne more biti uspešen. Ko upnik ustrezno opredeli posamezne obveznosti (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), trditveno in dokazno breme glede morebitnih napak obračuna oziroma drugačnega dolga preide na dolžnika (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Tudi priloge upnikovim vlogam v postopku lahko služijo kot trditvena podlaga (in ne kot dokaz), če so po vsebini le podrobnejše pojasnilo navedb, podanih v vlogah. Drugačno dolžnikovo stališče je neutemeljeno. Sodišče druge stopnje tudi ne more odgovoriti na posplošen pritožbeni očitek, da se izpiski iz knjigovodskih kartic ne ujemajo z izvršilnim naslovom, saj dolžnik ni pojasnil, v čem konkretno je podano neskladje.

8. Za izkaz univerzalnega pravnega nasledstva na upniški strani, do katerega je v obravnavani zadevi prišlo v posledici pripojitve gospodarske družbe k drugi gospodarski družbi, zadošča vpogled v podatke sodnega registra, ki so javno dostopni. Drugačno dolžnikovo stališče ni utemeljeno.

9. Ko sodišče druge stopnje, razen odsotnosti izvršilnega naslova v pojasnjenem delu, ni ugotovilo ne v pritožbi zatrjevanih kršitev, niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je delno ugodilo pritožbi in delno spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve, kot izhaja iz izreka (četrti odstavek 58. člena ZIZ in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem obsegu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Sodišče druge stopnje ocenjuje dolžnikov pritožbeni uspeh kot zanemarljiv, ko je uspel le glede dela stranske terjatve, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (a contrario prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o upnikovih stroških odgovora na pritožbo je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : O obstoju izvršilnega naslova kot procesni predpostavki izvršbe primerjaj načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 30. junija 2004 in v njem navedeno sklicevanje na pravno teorijo, Pravna praksa, št. 28/2004, str. 28. Op. št. (2) : O uradnem preizkusu obstoja (primernega) izvršilnega naslova primerjaj Sklep II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003.