- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba I Cp 1971/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1971.2017 Civilni oddelek
Povzetek
- Pasivna legitimacija v pravdiAli je tožena stranka pravilno določena glede na prenos lastninske pravice pred vročitvijo tožbe?
- Priposestvovanje lastninske praviceAli je tožnica upravičena do ugotovitve lastništva nepremičnin, ki so bile v družbeni lastnini?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Določilo 190. člena ZPP sicer določa, da v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama tudi dokonča. Ker pa je do prenosa lastninske pravice v konkretni zadevi prišlo pred vročitvijo tožbe toženki, tj. pred nastopom pravde, je tožena napačna stranka.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je odgovor tožene stranke zavrglo, tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 1, k. o. X v celoti in parc. št. 2, k. o. X do polovice, pa zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da zaradi vzpostavljene družbene lastnine priposestvovanje ni možno.
2. Zoper sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnica, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da bi sodišče moralo upoštevati, da je družbena lastnina prenehala najkasneje leta 1997 z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Priposestvovalna doba je tako do vložitve tožbe potekla. Dodaja, da bi sodišče kot datum vložitve tožbe moralo upoštevati čas, ko je bila ta vložena na nepristojno sodišče, saj od strank ni mogoče pričakovati, da bi vedele pod katero krajevno pristojnost sodi posamezna nepremičnina. Ob vložitvi tožbe je bilo mesto Beograd zapisano kot lastnik nepremičnine, zato je podana pasivna legitimacija tožene stranke.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka ni več lastnica nepremičnin, ki naj bi bile potrditvah tožnice v njeni lasti. Lastnica je od 25. 11. 2014 Republika Slovenija.
6. V skladu s 190. členom Zakona o pravdnem postopku; ZPP sicer v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama dokonča. Ker pa je do prenosa lastninske pravice v konkretni zadevi prišlo pred vročitvijo tožbe toženki, tj. pred nastopom pravde (prvi odstavek 189. člena ZPP), je tožena napačna stranka. Tožbeni zahtevek bi bilo zato potrebno zavrniti že na tej podlagi, saj ni podana pasivna legitimacija.
7. Pritrditi sicer velja pritožbenim očitkom glede priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile nekdaj v družbeni lasti in ki najkasneje od leta 1997 to niso več. Vendar pa se ob pomanjkanju pasivne legitimacije vse pritožbene trditve izkažejo za brezpredmetne.
8. Odločitev prvostopenjskega sodišča je torej materialnopravno pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.