Jedro

Sprememba odjemne skupine odjemalcev ne pomeni spremembe soglasja za priključitev in pogodbe o dostopu, zato je organ vlogo tožeče stranke pravilno zavrnil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Elektro Ljubljana d.d. je z izpodbijano odločbo, št. 598605-ZV, zavrnilo vlogo št. 598605-V, ki jo podal vložnik A. d.o.o. iz Celja, za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje za naročeno moč 265 kW (jakost omejevalnika toka: 1x (3x 430A)) v skupini končnih odjemalcev Odjem na SN od 1 kV do 35 kV za objekt Industrijski objekt na parc. št. 127/93 k.o. .... Prvostopenjski upravni organ je odločitev oprl na določbo 71. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ) ter Splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz distribucijske omrežja električne energije (v nadaljevanju Splošni pogoji) ter Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (v nadaljevanju Akt).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ upošteval vsebino vloge za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje z dne 27. 12. 2009 ter predpise, ki so veljali v času prejema vloge. Dne 8. 3. 2012 je bila izvedena ustna obravnava, kjer se je stranka, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev. Ugotovljeno je bilo, da se uporabnike uvršča v skupine končnih odjemalcev na podlagi Splošnih pogojev. V konkretnem primeru se uporabnik v soglasju za priključitev razvrsti v skupino končnih odjemalcev v skladu z določili 9. člena Splošnih pogojev. Iz petega odstavka 9. člena Splošnih pogojev je razvidno, da je treba za uvrstitev A. d.o.o. v skupino končnih odjemalcev „Odjem na srednji napetosti od 1 do 35 kV“ merilne naprave namestiti na SN nivoju, prav tako je bilo ugotovljeno, da pri stranki ni tehničnih ovir za montažo merilnih naprav na SN nivoju. V zvezi z uporabo Akta je prvostopenjski organ pojasnil, da je Akt podzakonski predpis, na podlagi katerega se uporabniku distribucijskega omrežja zaračunava omrežnina (mesečni strošek uporabe omrežja) in ni akt na podlagi katerega bi se izdajalo soglasje. Iz navedenega razloga prvostopenjski organ ni mogel ugoditi zahtevi stranke, seznanil pa jo je, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev v odjemno skupino „NN zbiralke TP“, za kar ji ni treba pridobiti soglasja za priključitev, ampak mora v skladu z zadnjim odstavkom 9. člena Splošnih pogojev, na Elektru Ljubljana d.d. zaprositi za pretarifiranje.

3. Drugostopenjski organ, Javna agencija RS za energijo, je pritožbo družbe A. d.o.o., z odločbo št. 521-13/2011-14/EE-28 dne 28. 5. 2012 zavrnila. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prvostopenjski organ razpisal ustno obravnavo 8. 3. 2012 in je bilo zato treba pritožbeni ugovor, da organ stranki ni dal možnosti izreči se o dejstvih in okoliščinah, zavrniti. Prvostopenjski organ je odločal v ponovljenem postopku, v zvezi s pritožnikovo vlogo za izdajo novega soglasja, s pogojem, da se mu spremeni skupina končnih odjemalcev iz skupine „Ostali odjem na NN z merjenjem moči“ v skupino „Odjem na SN od 1 do 35 kV“, brez spremembe namestitve merilih naprav. Odločitev je bila pravilno sprejeta na podlagi 9. člena Splošnih pogojev in ker je bilo ugotovljeno, da v konkretnem primeru ne obstajajo tehnične ovire za montažo merilnih naprav na SN nivoju, prvostopenjski organ ni mogel slediti pritožnikovi zahtevi. Pravilno je prvostopenjski organ pritožnika seznanil tudi z možnostjo uvrstitve v odjemno skupino „NN zbiralke TP“, na podlagi zahteve za pretarifiranje. Drugostopenjski organ ni sledil pritožnikovi zahtevi, da je pravna podlaga določena v 28. členu Akta iz leta 2005, saj pravno podlago za odločitev predstavlja določba 71. člena EZ, na podlagi katere podlago za izdajo soglasja predstavljajo Splošni pogoji, ki določajo tehnične pogoje za soglasje za priključitev. Sam akt, ne glede na to, ali je iz leta 2005 ali iz leta 2010, pa se veže na sam obračun omrežnine, ki se obračuna na podlagi obstoječega soglasja za priključitev in zaradi tega ni potrebno pridobiti novega soglasja.

4. Tožnik vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Primarno vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, ker ni bil pravilno uporabljen Akt, zlasti 28. člen tega akta, v povezavi s Splošnimi pogoji, prav tako pa so bila napačno uporabljena tudi določila EZ. Kršitve pravil postopka so podane, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, niti pri izdaji akta niso bila upoštevana navodila in usmeritve SODO d.o.o. Prav tako je bilo nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj ni bilo ugotovljeno, da so podani pogoji za prestavitev merilnih naprav.

5. Tožeča stranka na podlagi Akta izpolnjuje vse pogoje za izdajo soglasja za priključitev na SN omrežje. Sklicuje se na odločbi javne agencije rS z dne 12. 7. 2011 in 14. 2. 2012 ter v teh odločbah dana navodila prvostopenjskemu organu. Sklicuje se tudi na dve mnenji SODO z dne 25. 8. 2010 in 5. 4. 2011. Pravna podlaga za zahtevek tožeče stranke je poleg Splošnih pogojev posredno določena tudi v 28. členu Akta, saj obstojijo ekonomski razlogi, ki so v nezmožnosti tožeče stranke, da investira v spremembo merilnih naprav. Določilo Splošnih pogojev, ki po mnenju prvostopenjskega organa ne omogočajo, da bi se merjenje električne energije izvedlo na sekundarni strani transformacije napetosti iz ekonomskega razloga, predvideva pa to drugi predpis, je v nasprotju z Aktom in zato nično. Tožeča stranka meni, da četudi ne obstoji izjemen primer iz 9. člena Splošnih pogojev, ki dovoljuje, da merilne naprave ostanejo nameščene na nivoju NN, so podani pogoji za izdajo soglasja ob upoštevanju namena Akta ter obeh mnenj SODO. Prvostopenjski organ je v postopku enkrat že izdal soglasje za priključitev (dne 10. 5. 2011) in se je pri izdaji tega soglasja skliceval na Splošne pogoje. Upoštevaje ugodnejšo odločbo (že izdano soglasje za priključitev št. 592390 z dne 10. 5. 2012), ki je za stranko ugodnejša od sedaj izpodbijane, na podlagi katere je organ prve stopnje tožnici že izdal soglasje za Odjem na SN od 1 kV do 35 kV brez prestavitve merilnih naprav, je bila očitno kršena določba 7. člena ZUP. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tudi kršitev 214. člena ZUP. Sodišču predlaga, da v skladu z določbo 65. člena ZUS-1, izpodbijani akt odpravi in samo odloči o zahtevi, tako da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in tožeči stranki izda soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje v skupini končnih odjemalcev „Odjem na SN od 1 kV do 35 kV za objekt - Industrijski objekt na parc. št. 127/93 k.o. ….“. Predlaga tudi povrnitev stroškov tega postopka. Podrejeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

6. Javna agencija RS za energijo je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je pojasnila pravne podlage, na katere je oprta odločitev prvostopenjskega organa. Pojasnila je tudi, zakaj ni bilo mogoče slediti zahtevi tožeče stranke, da pravno podlago za obravnavanje njene vloge določa 28. člen Akta.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločite v izpodbijani odločbi temelji na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, pravilni uporabi materialnega prava, zato sodišče, ki se strinja tudi z razlogi, s katerimi drugostopenjski organ zavrača pritožbene ugovore, v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov le teh ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. Po določbi prvega odstavka 71. člena EZ mora uporabnik omrežja za vsako posamezno spremembo priključitve na energetsko omrežje pridobiti soglasje za priključitev. Na podlagi določbe prvega odstavka 71. člena EZ pogoje za soglasje določajo Splošni pogoji. Splošni pogoji v določbi 9. člena določajo, da se uporabniki v soglasjih za priključitev razvrščajo v skupine končnih odjemalcev skladno z določili tega člena. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka na podlagi elektroenergetskega soglasja št.: 0192/98 z dne 18. 2. 1998 ter vloge z dne 8. 12. 2009 zaprosila za spremembo soglasja za priključitev tako, da bi se iz skupine končnih odjemalcev „ Ostali odjem na NN z merjenjem moči“ uvrstila v skupino „Odjem na SN od 1 do 35 kV“, brez spremembe namestitve merilnih naprav, sporno pa je, ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe EZ v povezavi s Splošnimi pogoji. Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v vlogi zahtevala drugačno uvrstitev v skupino končnih odjemalcev. Iz vloge izhaja tudi izrecna navedba, da se priključna moč ne spreminja in ostane 265 kW, ter zaprosilo za spremembo soglasja brez tehnične preureditve odjemnega mesta. Navedeno pomeni, da sta oba organa pravilno uporabila določbo osmega odstavka 9. člena Splošnih pogojev, ki določa, da sprememba odjemne skupine odjemalcev ne pomeni spremembe soglasja za priključitev in pogodbe o dostopu ter vlogo tožeče stranke na tej pravni podlagi zavrnila. Sodišče tožeči stranki pojasnjuje tudi, da Akt, katerega pristojnost za odločanje je določena v 1. členu (načini določanja in obračunavanja omrežnine), ne more predstavljati podlage za morebitno odločanja o spremembi soglasja iz 72. člena EZ. To izhaja tudi iz določbe 28. člena tega Akta, katerega vsebina se nanaša na merjenje električne energije ter obračun prevzete električne energije.

10. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, da je določilo Splošnih pogojev, ki ne predvideva ekonomskega razloga iz določbe 28. člena Akta nično. Pojasnjuje, da gre za dve povsem drugačni ureditvi posameznih vprašanj in zato zgolj nestrinjanje tožeče stranke z vsebino Splošnih pogojev še ne utemeljuje ničnostnega razloga. Kot neutemeljeno sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na do sedaj sprejete in v dosedanjem postopku tudi odpravljene odločbe. (soglasja). Le te z odpravo (281. člen ZUP) izgubijo svoj učinek in se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale.

11. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navajajo tožniki, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.