Jedro

Pavšalno zatrjevanje hujših posledic ne izkazuje takšnih škodljivih posledic, zaradi katerih bi bilo treba začasno urediti stanje drugače, kot je v enotnem dovoljenju za gradnjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 601/2003-12 z dne 25.9.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe. Tožnika sta predlagala, da se začasno, do pravnomočne odločitve v tej zadevi, sporno razmerje uredi tako, da se investitorju družbi H.P. prepove vsakršno zvišanje objekta G.H.P. (zahodni in severni trakt), kar je dovoljeno s spornim enotnim dovoljenjem za gradnjo (33.a člen Zakona o graditvi objektov, ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 40/94, 59/96, 45/99, 42/00 in 52/00), ki ga s tožbo izpodbijata. Po mnenju prvostopnega sodišča bi morala tožnika, če bi želela, da se sporno razmerje začasno uredi drugače kot je urejeno z navedenim dokončnim enotnim dovoljenjem za gradnjo, bi morali verjetno izkazati potrebo za odvrnitev hujših škodljivih posledic, kot to določa 2. odstavek 69. člena ZUS. Tožnika pa navajata le, da je enotno dovoljenje za gradnjo dokončno, niti ne navajata, da je investitor sporno gradnjo že začel. Glede na to prvostopno sodišče po določbah Zakona o graditvah objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/2002) ni imelo podlage za sklep, da zatrjevane škodljive posledice tožnikoma lahko nastanejo že pred pravnomočnostjo spornega enotnega dovoljenja. Po 3. členu ZGO-1 se gradnja objektov lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Ker je po 2. odstavku 191. člena ZGO-1 dokončno enotno dovoljenje za gradnjo, ki ob uveljavitvi ZGO-1 (1.1.2003) še ni pravnomočno, v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem po ZGO-1, to v obravnavanem primeru pomeni, da investitor za začetek gradnje po spornem enotnem dovoljenju za gradnjo še ne izpolnjuje pogojev, določenih v ZGO-1. Za nadzor nad tem, ali so za začetek gradnje izpolnjeni pogoji, je po določbah ZGO-1 pristojen inšpektor, ki mora v primerih nelegalne gradnje odrediti ukrepe, določene v 152. členu ZGO-1. Ker je torej gradbeni inšpektor pristojen ustaviti nelegalno gradnjo, sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni izkazana potreba, da bi se z izdajo začasne odredbe odvrnile zatrjevane hujše posledice. Poleg tega pa tožnika s splošnim navajanjem okoliščin oziroma posledic, do katerih naj bi zaradi sporne gradnje prišlo, brez konkretnejšega navajanja in izkazovanja vrste in obsega posledic, tudi nista verjetno izkazali obstoja hujših škodljivih posledic.

Tožnika se pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov, izpodbijani sklep izpodbijata v celoti in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njunemu predlogu v celoti ugodi. Ne drži namreč stališče prvostopnega sodišča, da posledice izdanega dovoljenja tožnikoma ne morejo nastati pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo in da tožnika ne navajata, da je investitor z gradnjo že začel. Po 2. odstavku 3. člena ZGO-1 lahko investitor ne glede na določbo 1. odstavka 3. člena ZGO-1 na lastno odgovornost začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. V obravnavanem primeru je gradbeno dovoljenje dokončno, zato ni bilo razlogov za zavrnitev izdaje začasne odredbe. Investitor je pred kratkim izdal brošuro, da bodo lahko stranke prenovljeni hotel koristile že 2.4.2004, torej čez slabih 6 mesecev. Da bo investitor kmalu začel z gradnjo izhaja tudi iz izjav investitorja v članku, objavljenem v dnevniku Delo 2.10. 2003. Na podlagi tega je mogoče zaključiti le-to, da se bodo gradbena dela na podlagi dokončnega enotnega dovoljenja za gradnjo začela v kratkem, kar pomeni, da bo v kratkem začela nastajati škoda tožečima strankama. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen.

Tožena stranka, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in prizadeta stranka na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnika imata sicer prav, ko navajata, da je po 2. odstavku 3. člena ZGO-1 investitorju dopuščeno, da na lastno odgovornost začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, torej da mu ni treba čakati na pravnomočnost gradbenega dovoljenja. Glede na to ne drži stališče sodišča prve stopnje, da bi v primeru gradnje na podlagi dokončnega dovoljenja zoper investitorja na podlagi 152. člena ZGO-1 ukrepal gradbeni inšpektor in da torej začasna odredba s tega vidika ni potrebna.

Po presoji pritožbenega sodišča pa je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da tožnika za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS nista izkazala utemeljenih razlogov.

Po 2. odstavku 69. člena ZUS tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkažejo za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje.

V obravnavanem primeru tožnika kot hujše škodljive posledice navajata le, da bi se z izvajanjem gradbenega dovoljenja povišal objekt investitorjev, s tem pa bi njima zastrl pogled na morje z njune nepremičnine, kar pa je trajen poseg v prostor, s katerim bi bilo uživanje njune lastnine močno omejeno, močno pa bi padla tudi vrednost njune nepremičnine. Z navedenim posegom pa bi se po navedbah tožnikov bistveno zmanjšala uporabnost, funkcionalnost in vrednost njune nepremičnine za namene turistične dejavnosti. Takšno pavšalno zatrjevanje pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izkazuje takšnih škodljivih posledic, zaradi katerih bi bilo treba začasno urediti stanje drugače, kot je v enotnem dovoljenju za gradnjo. Tudi če drži trditev tožnikov, da bo z nadzidavo obstoječega objekta hotela Palace zastrt pogled z njune nepremičnine na morje, to še ne pomeni hujše škodljive posledice v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS.

Ker je torej pritožbeno sodišče ocenilo, da so pritožbene navedbe neutemeljene, je na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopnega sodišča.