Jedro

Oseba ali organ, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če ne vrne napotnice strokovni službi za BPP, pa ta obveznost zanjo iz napotnice izhaja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti sklepu tožene stranke z dne 28.10.2004 (z njim je bil zavržen tožničin predlog z dne 31.9.2004 za plačilo stroškov pravnega svetovanja in zastopanja na glavni obravnavi dne 7.7.2004 in 20% DDV v individualnem delovnem sporu, ki se je vodil pred Delovnim in socialnim sodiščem prve stopnje v Ljubljani in proti sklepu z dne 28.10.2004 (z njim je bil zavržen tožničin predlog za plačilo stroškov sestave in vložitve pritožbe z dne 23.7.2004 in 20% DDV proti sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 7.7.2004). Predloga sta bila zavržena na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP kot prepozno vložena, saj popolne napotnice niso bile vrnjene organu za brezplačno pravno pomoč v roku iz 40. člena omenjenega zakona.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe (glede na podatke upravnih spisov) pritrjuje pravilnim dejanskim ugotovitvam tožene stranke, po katerih je bila upravičencu A.C. odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani (odločba tožene stranke z dne 16.6.2004 in 14.7.2004) ter za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo omenjenega sodišča z dne 7.7.2004 (odločba tožene stranke z dne 26.7.2004); za nudenje brezplačne pravne pomoči pa določena odvetnica V.Ž. iz L. (tožnica). Iz izreka obeh odločb o odobritvi brezplačne pravne pomoči izhaja (med drugim), da morata upravičenec oziroma tožeča stranka napotnici za brezplačno pravno pomoč skupaj s stroškovniki vrniti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč tožene stranke v roku 8 dni od dneva, ko je napotnica popolna. Napotnica je bila popolna z dnem zaključka omenjenega individualnega delovnega spora dne 7.7.2004 ter bi morala biti skupaj s stroškovnikom glede na rok, določen v 4. odstavku 40. člena ZBPP, predložena toženi stranki najpozneje 15.7.2004; napotnica pa je bila popolna z dnem vložitve pritožbe 23.7.2004, ter bi torej morala biti predložena toženi stranki najpozneje 1.8.2004. Tožnica je obe napotnici s stroškovniki predložila toženi stranki 21.9.2004. Zato sodišče prve stopnje pritrjuje pravilni odločitvi tožene stranke, ki je napotnici, ki nista bili predloženi v predpisanem osemdnevnem roku zavrgla.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da sta bili sporni napotnici poslani upravičencu, ki je eno izgubil, drugo pa založil ter našel šele v septembru 2004. Ne strinja se z ugotovitvami (trditvami) o tem, kdaj naj bi bili napotnici popolni oziroma kdaj naj bi pričel teči osemdnevni rok za njuno predložitev toženi stranki; to zagotovo ne more biti dan, ko je bilo opravljeno zadnje dejanje, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč.

Omenjeni rok pa naj bi bil po njenem mnenju neizvedljiv; v konkretnem primeru absolutno neizvedljiv. ZBPP zavezuje za vrnitev napotnice upravičenca, odvetniku pa daje le pravico, da lahko napotnico vrne tudi on. Osemdnevni rok, v katerem je potrebno predložiti popolno napotnico, naj bi bil procesni (instrukcijski) rok, ne pa materialni prekluzivni rok. Tožena stranka po ZPP ne more biti delovno in socialno sodišče, ampak Republika Slovenija. Predlaga, da se njeni pritožbi (vključno s stroški pritožbenega postopka) ugodi ter izpodbijana sodba spremeni tako, da se ugodi njenemu tožbenemu zahtevku.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je oseba, ki je na podlagi odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči izvajala brezplačno pravno pomoč (tožnica), upravičena do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. Po določbi 5. odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-UPB1, Uradni list RS, št. 96/04) oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, te ne vrne strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, pa zanj(o) ta obveznost izhaja iz napotnice. Če torej za osebo oziroma za organ, ki je izvajal pravno pomoč, obveznost vrniti napotnico omenjeni službi iz napotnice ne izhaja, je do plačila storitev brezplačne pravne pomoči praviloma upravičena.

V obravnavanem primeru za tožnico iz napotnic, ki sta v upravnih spisih z dne 14.7.2004 in z dne 26.7.2004, omenjena obveznost vrnitve strokovni službi za brezplačno pravno pomoč ne izhaja, pač pa ta izhaja za upravičenca do brezplačne pravne pomoči, kateremu je naloženo, da napotnico vrne v že omenjenem 8-dnevnem roku, ker se bo sicer glede na 4. odstavek 40. člena ZBPP štelo, kot da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena.

Toda v razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje ugotovitvam tožene stranke, da naj bi napotnici, ki sta bili predloženi strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, postali popolni v zadevi z zaključkom postopka v individualnem delovnem sporu na prvi stopnji dne 7.7.2004 oziroma v zadevi z dnem vložitve pritožbe dne 23.7.2004, torej že pred dnem izdaje napotnic, ki sta priloženi v upravnih spisih. Zato glede na navedeno obstaja dvom o tem, kateri napotnici sta bili pravzaprav izdani na podlagi odločb o odobritvi brezplačne pravne pomoči in ali iz njiju izhaja obveznost tožnice, da ju predloži strokovni službi za brezplačno pravno pomoč; izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ima zato take pomanjkljivosti glede razlogov o odločilnih dejstvih, da je ni mogoče preizkusiti.

Za pravilno ugotovitev relevantnih okoliščin v obravnavanem primeru (ali je tožnica upravičena do plačila stroškov brezplačne pravne pomoči) bo zato potrebno ugotoviti, kateri napotnici naj bi bili pravzaprav izdani na podlagi odločb o odobreni brezplačni pravni pomoči v konkretnem primeru, kdaj naj bi bili popolni in predvsem ali iz njiju izhaja obveznost tožnice, da ju vrne strokovni službi za brezplačno pravno pomoč.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, ker je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze.