Jedro

Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno, ne glede na siceršnjo pripravljenost upnikov kriti stroške. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda "edini" je namreč enopomenska.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Pritožniki sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog upnikov A. A., B. A. in C. A. za oprostitev položitve kupnine zavrne.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožujejo navedeni vodilni upniki. Navajajo, da so pravočasno (15. 4. 2025) vložili predlog za oprostitev plačila varščine in kupnine. Sodišče je upnikom A. odobrilo oprostitev plačila varščine (3. odstavek 185. člena ZIZ), vendar je z izpodbijanim sklepom z dne 25. 4. 2025 zavrnilo predlog za oprostitev plačila kupnine, z navedbo, da upniki niso edini upniki v postopku. Okrajno sodišče je po mnenju upnikov A. storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka (14. točka 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj obrazložitev izpodbijanega sklepa ni zadostna in ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve. Okrajno sodišče ni pojasnilo, zakaj ni mogoče upoštevati ekonomske smotrnosti, upravičenosti in hitrosti postopka (8. oz. 11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki utemeljujejo oprostitev plačila/položitve kupnine. Upniki A. so prvi v vrstnem redu za poplačilo terjatve v višini 2.677.541,07 EUR, ki bistveno presega kupnino (500.000,00 EUR); kar nedvomno izkazuje, da oprostitev plačila kupnine ne bi v ničemer ogrozila pravic drugih upnikov. Upniki A. tudi po domiku nepremičnine za kupnino 500.000,00 EUR ostajajo nepoplačani. Sodišče je zmotno uporabilo 2. odstavek 191. člena ZIZ, saj je zavrnilo oprostitev plačila kupnine zgolj na podlagi prisotnosti drugega upnika, ne da bi upoštevalo možnost, da se ta ovira odpravi z umikom D. d.o.o. ali obravnavalo možnost delne oprostitve kupnine ali upoštevalo, da bi lahko upnik D. d.o.o. podal soglasje k domiku (oziroma umaknil svojo izvršbo), kar se je zgodilo po izdaji sklepa. Stroga razlaga pogoja "edinega upnika" tako vodi zgolj v nepotrebno finančno breme za upnike, ki so v prednostnem položaju. V zadevi VSL I lp 112/2024 sklep poudarja prilagoditev procesnih zahtev v izvršilnih postopkih za zaščito prednostnih upnikov, sklep VSC II Ip 53/2022 pa potrjuje, da lahko nova dejstva, predložena v pritožbi, upravičijo razveljavitev sklepa. Zmotna je tudi razlaga, da 2. odstavek 191. člena ZIZ ne dopušča prožne razlage. Najnovejša sodna praksa že podpira prožno razlago 2. odstavka 191. člena ZIZ, kadar so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila kupnine, zlasti ob upoštevanju ekonomske smotrnosti, upravičenosti in hitrosti postopka. Neobravnava teh vidikov pa predstavlja pomanjkljivo obrazložitev, ki ovira pravico upnikov do učinkovitega pravnega varstva. Po umiku D. d.o.o. so upniki A. postali edini upniki v postopku, kar izpolnjuje pogoj za oprostitev plačila kupnine iz 2. odstavka 191. člena ZIZ. Ker Okrajno sodišče teh dejstev ni (moglo) upoštevati pri izdaji sklepa, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar upravičuje razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Oprostitev plačila/položitve kupnine v višini 500.000,00 EUR je ekonomsko smotrna, saj preprečuje začasno finančno breme za upnike A., ki bi morali zagotoviti 500.000,00 EUR, le da bi si večino povrnili na razdelitvenem naroku, kar bi podaljšalo postopek in povečalo stroške oziroma bi stroga razlaga pogoja "edinega upnika" vodila v nepotrebno finančno breme za upnike, ki so že v prednostnem položaju. Ti argumenti so podprti tudi v zadevi VSL sklep II Ip 1269/2020, kjer je sodišče poudarilo, da morajo biti procesne obveznosti strank prilagojene njihovim pravicam in ekonomičnosti postopka. Upniki A. namreč potrjujejo, da so pripravljeni v enakih deležih (1/3) kriti tiste stroške postopka, ki bi jih Okrajno sodišče na podlagi sklepa o razdelitvi stroškov izvedlo, če bi kupnino položili. V sklepu VSL II Ip 1269/2020 je sodišče poudarilo, da morajo biti procesne obveznosti prilagojene ekonomski smotrnosti, kar podpira oprostitev kupnine ob zavezi h kritju stroškov. Priglašajo pritožbene stroške.

3.Na pritožbo je odgovoril pristopni upnik, navedel, da umika predloga ni vložil na sodišče in pritožbi nasprotoval.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga pritožnikov za oprostitev položitve kupnine oprlo na določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ. Kot je navedlo, je ta določba jasna, zato je treba uporabiti jezikovno razlago. To pomeni, da kupec, ki ni edini upnik, ne more biti oproščen položitve kupnine, četudi je, tako kot so vodilni upniki kot skupni kupci, prvi v vrsti za poplačilo izmed neprivilegiranih terjatev. Dalje je tudi po namenu zakona razlog določbe drugega odstavka 191. člena ZIZ v tem, da lahko, potem, ko je nepremičnina prodana, drugi upniki in dolžnik izpodbijajo terjatev upnika, ki je nepremičnino kupil in uspejo v pravdnem postopku, kar pomeni, da je sodišče prodalo nepremičnino, opravilo razdelitveni narok, čemur sledi sklep o poplačilu, a ni kupnine (201. in 202. člen ZIZ).

6.Višje sodišče soglaša in pojasnjuje, da je drugi odstavek 191. člena ZIZ tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Ne glede na siceršnjo pripravljenost upnikov kriti stroške. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda "edini" je namreč enopomenska. Pritožniki sicer izpodbijajo dejstvo, da so edini upniki, češ da naj bi pristopni upnik po izdaji izpodbijanega sklepa predlog za izvršbo umaknil, vendar pa sodišče odloča po stanju glede na dan izdaje izpodbijanega sklepa, poleg tega pa ni zanemarljivo, da je k začeti izvršbi mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (tretji odstavek 171. člena ZIZ). Ker je torej sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo glede na dejansko stanje, kot je bilo podano v času odločitve, se na te objektivne in časovne meje nanaša tudi pritožbeni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Zatrjevani domnevni umik predloga pristopnega upnika tako predstavlja objektivno novoto, ki na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.

7.Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine (prim. tudi VSL sklep III Cp 802/2007 z dne 9. 5. 2007). Če bi bil kupec - eden od več upnikov oproščen plačila kupnine, bi namreč ostali upniki ostali brez poplačila svojih terjatev, in to celo ne glede na njihov morebitni boljši vrstni red od kupčevega. Res bi šlo za oprostitev plačila kupnine le nad zneskom, ki presega predvidene stroške postopka in morebitne prednostne terjatve, kot navaja pritožba, vendar je treba upoštevati, da je treba zagotoviti tudi varstvo drugim (zastavnim) upnikom (prim. 197. in 198. člen ZIZ).

8.Ko je več upnikov, oprostitev plačila kupnine kupcu, ki je tudi upnik, glede na povsem jasno in nedvoumno zakonsko določbo ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno obširneje razlagati svoje odločitve, jasna gramatikalna razlaga (prim. sklep VSL I Ip 81/2023) pa izključuje razlage po namenu, glede na hitrost postopka, ekonomičnost in t.i. prožno razlago (prim. sklep VSM I Ip 516/2023). Pritožbenega stališča, da je obravnavani primer, ko so pritožniki upniki z najboljšim vrstnim redom, praktično izenačen s položajem, kot da bi bili edini upnik, zato višje sodišče ne sprejema, pa čeprav dosežena kupnina ne presega terjatve pritožnikov, na kar se tudi sklicuje pritožba. Sklep VSL I Ip 112/2024 se nanaša na ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet, sklep II Ip 1269/2020 se nanaša na ugotovitev vrednosti nepremičnine, sklepa VSC II Ip 53/2020 pa v dostopnih virih niti ni mogoče najti. Pritožbenih stališč upnikov ne podpira nobena usklajena objavljena sodna praksa.

9.Po povedanem pritožba ni utemeljena, zato jo je višje sodišče, ki tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Glede na neuspeh s pritožbo pritožniki sami krijejo svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 191, 191/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.