Jedro

Upnik je v ugovoru trdil, da upravitelj v stečajni masi ni upošteval določenega premoženja, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da gre za ugovor po 2. točki četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP. V tem primeru mora upnik zadostiti dvema pogojema zato, da bi sodišče sledilo njegovemu ugovoru ter nadaljevalo s stečajnim postopkom. Prvi je, da mora s stopnjo verjetnosti izkazati, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano. Trditveno in dokazno breme glede verjetnega obstoja premoženja je torej ne upniku, ki vlaga ugovor. Poleg tega pa mora upnik založiti predujem za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju, za katerega v ugovoru trdi, da predstavlja stečajno maso, sicer velja, da je ugovor umaknil. Ne le ugotavljanje obstoja premoženja, temveč tudi njegovo unovčenje je namreč povezano s stroški, ki zaradi tega nastanejo in slednje je v primeru kot je obravnavan, dolžan založiti upnik, ki je vložil ugovor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom ugovor upnika A., d. o. o., z dne 12. 10. 2022 (p. d. 147) zoper sklep naslovnega sodišča o končanju stečajnega postopka opr. št. St ... z dne 28. 9. 2022 (p. d. 146) zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje upnik A., d. o. o. (v nadaljevanju: upnik), iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj. Zavzema se za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upravitelj je v svojem končnem poročilu o poteku stečajnega postopka z dne 27. 9. 2022 (p. d. 144) navedel: - da je bila potencialna terjatev stečajnega dolžnika do bivšega zakonitega zastopnika iz naslova odškodnine v višini 190.268,98 EUR, ki je predmet pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici I Pg 81/2021, s pravnomočnim sklepom z dne 6. 9. 2022 (p. d. 143) prenesena na upnika Republika Slovenija (99,82%) in A., d. o. o. (0,18%), - da je stanje unovčene stečajne mase enako 0,00 EUR in da je stečajna masa prazna, kar pomeni, da do razdelitve ne bo prišlo in upniki ne bodo poplačani, - da so v tem postopku nastali stroški postopka v skupni višini 2.281,11 EUR, upravitelj pa si ne bo mogel poplačati nadomestila za preizkus terjatev, njegove odmere zaradi prazne stečajne mase pa niti ni zahteval, zato je predlagal končanje postopka brez razdelitve upnikom.

6. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upravitelja in s sklepom z dne 28. 9. 2022 (p. d. 146) odločilo, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom ter upravitelja B. B. razrešilo.

7. Zoper sklep z dne 28. 9. 2022, ki predstavlja sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom (p. d. 147) je upnik vložil ugovor, v katerem je trdil: i) da upravitelj v stečajni masi ni upošteval osnovnih sredstev v višini 82.950,00 EUR, ii) da upravitelj ni upošteval kratkoročne poslovne terjatve do drugih v višini 1.370.339,00 EUR ter iii) da je sodišče zaradi končanja stečajnega postopka vzpostavilo glede terjatve, ki je predmet postopka I Pg 81/2021, tako stanje, da bo sodišče moralo tožbo zavreči. 8. Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku dne 24. 11. 2022 ter po pozivu upnikom (tudi pritožniku), da založi(jo) predujem v višini 10.000,00 EUR za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju, za katerega je pritožnik trdil, da spada v stečajno maso in ni bilo upoštevano (p. d. 157 in 158), izdalo izpodbijani sklep, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo sledeče: - glede osnovnih sredstev – da stečajni dolžnik osnovnih sredstev v višini 82.950,00 EUR nima, da je upravitelj od bivšega zakonitega zastopnika C. C. 17. 7. 2022 prejel poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika, iz katere pa ne izhaja, da bi stečajni dolžnik imel še kakšno premoženje, kar je potrdila tudi bivša računovodkinja, ki tudi ni razpolagala z dodatno dokumentacijo in tudi ni vedela, kaj naj bi osnovna sredstva zajemala, poleg tega je tudi navedlo, da je C. C. v svojih zaslišanjih večkrat izpovedal, da je stečajni dolžnik na sedežu imel le kakšen telefon ali kartico, drugega premoženja ni bilo, saj je šlo za storitveno podjetje, da tudi iz vseh uradnih evidenc, pri katerih je upravitelj opravil poizvedbe, ne izhaja, da bi stečajni dolžnik imel osnovna sredstva, na kar kaže tudi dejstvo, da je FURS že leta 2018 izvedel neuspešen rubež premoženja stečajnega dolžnika; - glede kratkoročnih terjatev stečajnega dolžnika v višini 1.370.339,00 EUR – da so terjatve navedene le v letnih poročilih, pri čemer stečajni dolžnik ni posloval vse od leta 2013, da ni znano niti ali gre za eno ali več terjatev niti kakšna je zapadlost, o terjatvah tudi ni nič razvidno iz poslovne dokumentacije, zaslišani C. C. se o njih ni spomnil ničesar, je pa izpovedal, da je bila glavna dejavnost stečajnega dolžnika dobava hrane in pijače za center za tujce v Italiji (Gradiška) in da je posloval s podjetji z juga Italije, s katerimi je imel kontakt prokurist D. D., ki ga sodišče ni moglo zaslišati (sodišče mu vabila ni moglo vročiti, saj se je preselil), zaradi česar je nato sodišče prve stopnje pozvalo upnike, da založijo predujem za kritje stroškov v zvezi z ugotavljanjem obstoja tega premoženja, ki ni bil založen, zato je sodišče zaključilo, da upnik niti s stopnjo verjetnosti ni uspel izkazati obstoja tega premoženja, poleg tega pa tudi ni zagotovil sredstev, potrebnih za kritje stroškov, ki bodo stečajnemu dolžniku nastali zaradi izvedbe postopkov za ugotovitev obstoja tega premoženja; - glede odškodninskega zahtevka o katerem teče pravdni postopek I Pg 82/2021 – da terjatev ne sodi več v stečajno maso, saj je bila s pravnomočnim sklepom prenesena na upnika FURS in pritožnika.

9. Skladno s prvim in četrtim odstavkom 379. člena ZFPPIPP je proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom dovoljen ugovor, s katerim se izpodbija odločitev sodišča o končanju postopka, ker 1. je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko, 2. je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali 3. je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso. V primeru ugovora upnika iz navedenih 2. in 3. točke sodišče upniku pred odločitvijo o ugovoru naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa založi predujem za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju iz 2. točke ali izpodbojnega in vračilnega zahtevka iz 3. točke (peti odstavek 379. člena ZFPPIPP). Če upnik v roku ne založi predujma, velja, da je umaknil ugovor (šesti odstavek 379. člena ZFPPIPP).

10. Upnik je v ugovoru trdil, da upravitelj v stečajni masi ni upošteval določenega premoženja (tj. osnovnih sredstev v višini 82.950,00 EUR, kratkoročne poslovne terjatve v višini 1.370.339,00 EUR ter terjatve, ki je predmet pravdnega postopka Pg 82/2021), zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da gre za ugovor po 2. točki četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP. V tem primeru mora upnik zadostiti dvema pogojema zato, da bi sodišče sledilo njegovemu ugovoru ter nadaljevalo s stečajnim postopkom.1 Prvi je, da mora s stopnjo verjetnosti izkazati, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano. Trditveno in dokazno breme glede verjetnega obstoja premoženja je torej na upniku, ki vlaga ugovor. Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben pri tej presoji je podan, če je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Poleg tega pa mora upnik založiti predujem za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju, za katerega v ugovoru trdi, da predstavlja stečajno maso, sicer velja, da je ugovor umaknil. Ne le ugotavljanje obstoja premoženja, temveč tudi njegovo unovčenje je namreč povezano s stroški, ki zaradi tega nastanejo in slednje je v primeru kot je obravnavan, dolžan založiti upnik, ki je vložil ugovor.

11. Odločitev sodišča prve stopnje, da upnik niti z verjetnostjo ni izkazal, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Le upnikovo sklicevanje na dejstvo, da so bila v bilanci stečajnega dolžnika navedena določena osnovna sredstva in kratkoročne terjatve, ne more ovreči ugotovitve sodišča prve stopnje, da vsa ostala dejstva kažejo v smeri, da osnovnih sredstev dejansko ni oziroma da verjeten obstoj terjatev ni izkazan. Upnikove trditve s tem v zvezi so namreč povsem pavšalne in nekonkretizirane. Upnik je sicer trdil, to pa ponavlja sedaj v pritožbi, da bi vse v zvezi s tem moral dejansko ugotoviti upravitelj s pridobitvijo poslovne dokumentacije od bivšega zakonitega zastopnika C. C. Vendar kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s tem pa se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče, je upravitelj poslovno dokumentacijo od C. C. pridobil, saj to izhaja iz njegovega poročila z dne 21. 7. 2020 (p. d. 78).2 Iz poročila pa izhaja tudi, da ni razviden obstoj kakšnega premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso. Nasprotnega upnik v svojem ugovoru in sedaj v pritožbi ni uspel izkazati niti s stopnjo verjetnosti. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena.

12. Upnik v pritožbi tudi trdi, da je sodišče s tem, ko je upnike pozvalo, da založijo 10.000,00 EUR za stroške pridobivanja dokumentacije o obstoju (kratkoročnih) terjatev, priznalo, da predmetna dokumentacija dejansko obstaja. Kot že pojasnjeno, je poslovno dokumentacijo bivši zakoniti zastopnik C. C. upravitelju izročil, vendar na podlagi te dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti do koga ima stečajni dolžnik terjatve, za kakšne terjatve gre oziroma ali obstojijo, na kakšni pravni podlagi, kdaj in kako so nastale ipd. Sodišče prve stopnje je poleg tega (oziroma kljub temu) zaslišalo C. C., ki pa v svoji izpovedbi ni o tem izpovedal drugega kot, da bi o tem vedel več povedati tedanji prokurist D. D. Slednjega je sodišče prve stopnje skušalo zaslišati, vendar mu vabila na zaslišanje ni moglo vročiti, ker se je preselil, zato njegovega zaslišanja ni izvedlo. Pritožnik kršitev s tem v zvezi v pritožbi ne uveljavlja. Kot izhaja iz procesne dokumentacije v spisu, gre pri določitvi predujma v višini 10.000,00 EUR za stroške detektiva, ki bi v Sloveniji in Italiji opravil poizvedbe o obstoju premoženja, za katerega upnik v ugovoru trdi, da predstavlja stečajno maso. V zvezi s tem je zato neutemeljena pritožbena trditev, da je sodišče upniku naložilo nesorazmerne obveznosti brez natančne specifikacije, kateri stroški bodo nastali in da te specifikacije ni predložil niti upravitelj. V spisu se namreč nahaja ocena stroškov detektiva (p. d. 150), ki mu je priložen dopis detektivske agencije, v katerem je navedeno, da gre za okvirno oceno stroškov za pridobivanje informacij v višini 10.000 EUR. Vse navedeno je skladno z določbo 122. člena ZFPPIPP objavljeno na spletnih straneh AJPES in torej javno dostopno, kar pomeni, da je bil tudi upnik seznanjen z navedeno specifikacijo stroškov.

13. Neutemeljene pa so tudi pritožbene trditve v zvezi s predujmom (gre za predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka; op. pritožbenega sodišča), ki da je bil očitno porabljen za nezakonite namene, od upnika pa se sedaj zahteva 10.000 EUR, pri čemer se je na upnike s sklepom z dne 6. 9. 2022 preneslo premoženje v višini 190.268,98 EUR, kar po upnikovem mnenju pomeni, da se skuša z uporabo 379. člena očitno opravičiti napačno in škodljivo odločitev sodišča o prenosu premoženja na upnike. Po mnenju pritožbe namreč sporni prenos premoženja na upnike, ki je povzročil zmanjšanje stečajne mase, ne more povzročiti, da sodišče od vseh ostalih upnikov zahteva založitev novega predujma. Navedeno pritožbeno stališče je zmotno in neutemeljeno.

14. Na podlagi sklepa z dne 6. 9. 2022 (p. d. 142) je bilo med drugim tudi na upnika prenesena potencialna terjatev stečajnega dolžnika iz naslova odškodnine do bivšega zakonitega zastopnika, ki je predmet pravdnega postopka I Pg 81/2021. Upnik sklepa z dne 6. 9. 2022 ni izpodbijal, sklep je postal 23. 9. 2022 pravnomočen, zato s to pritožbo ne more več uveljavljati morebitnih kršitev, ki bi jih lahko uveljavljal le v pritožbi zoper sklep z dne 6. 9. 2022. Za upnika sporni prenos premoženja, ki ga je prejel delno tudi sam, s predujmom za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika v smislu 379. člena ZFPPIPP nima nobene povezave. Prav tako pa založitev predujma, ki ga je od upnika zahtevalo sodišče skladno z določbo petega odstavka 379. člena ZFPPIPP v povezavi z njegovim ugovorom zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, nima nobene povezave s predujmom za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je skladno z določbo prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP namenjen za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in je enak: 1. znesku pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena ZFPPIPP, 2. znesku najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP in 3. pavšalnemu znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, določenem s predpisom iz 3. točke prvega odstavka 114. člena ZFPPIPP. Kot izhaja iz Končnega poročila upravitelja o poteku stečajnega postopka z dne 27. 9. 2022 (p. d. 144) je bil začetni predujem porabljen za prav tako določene namene, zato so pritožbeni očitki, ki se nanašajo na nepravilno porabo tega predujma, povsem neutemeljeni in niso v nobeni povezavi s predujmom, ki ga je sodišče prve stopnje upniku določilo na povsem drugi pravni podlagi, tj. skladno z določbo petega odstavka 379. člena ZFPPIPP.

15. Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je pri tem odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Če je upnikov ugovor utemeljen, sodišče ugovoru ugodi in s sklepom nadomesti sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom tako, da predlog upravitelja zavrne (smiselno drugi odstavek 128. člena ZFPPIPP). 2 Upravitelj je od C. C. prejel 2 škatli z 8 registratorji, pri čemer je bilo navedeno, da je to vsa dokumentacija. Pretežni del dokumentov se nanaša na poslovanje v letih od 2009 do 2012, nekaj tudi v letih 2013 in 2014.