Jedro

Ker predstavlja izmikanje bistveni element kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, v izreku sodbe pa je bilo neustrezno opredeljeno zgolj s trditvijo, da je obdolženec ustanovitelj trgovine ter da kot tak nedvomno primerno zasluži, pa preživnine ne plačuje, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe kaznivega dejanja izmikanja plačevanju preživnine po čl. 203/I KZ.

Izrek

Pritožbi obdolženčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obd. I.J. iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP o p r o s t i obtožbe, da se izmika dajati preživnino za osebo, ki jo je po zakonu dolžan preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršljivo sodno odločbo, s tem, da kot oče mld. A.I., roj. 30.9.19.. ne plačuje preživnine, ki jo je dolžan plačevati na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v .., enote v ..., opr. št. I P ... z dne ..., ki je postala pravnomočna dne 6.7.19.. in sicer za čas od 6.7.19. dalje po 14.000,00 SIT mesečno ter valorizirano na podlagi obvestil CSD ... in sicer od 1.2.1995 dalje po 15.078,00 SIT od 1.4.1996 dalje po 15.861,20 SIT, od 1.11.1996 dalje po 17.754,80 SIT in od 1.5.1997 dalje po 18.447,20 SIT mesečno, plačevanju pa se izmika tako, da kljub dejstvu, da je ustanovitelj trgovine in zastopstva T.d.o.o. ter da kot tak nedvomno primerno zasluži, preživnine ne plačuje in so izvršbe na njegovo premoženje neuspešne; s čimer naj bi storil kaznivo dejanje izmikanja plačevanju preživnine po čl. 203/I KZ.

Po čl. 96/I ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. I.J. spoznalo za krivega kaznivega dejanja izmikanja plačevanju preživnine po čl. 203/I KZ ter mu izreklo pogojno obsodbo ter v njej določilo kazen šest mesecev zapora in preizkusno dobo štirih let ter nadaljnji pogoj, da v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sodbe poravna zaostalo preživnino ter da le to v bodoče redno plačuje. V plačilo mu je naložilo tudi stroške kazenskega postopka ter na 40.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Zoper takšno sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi kršitve kazenskega zakona ter predlagal spremembo obsodilne sodbe v oprostilno, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec v ... je v pisnem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je potrebno tistemu delu pritožbenih izvajanj obdolženčevega zagovornika, v katerih se smiselno sklicuje na izmikanje kot enega od temeljnih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ko opozarja, da mora storilec tega kaznivega dejanja pokazati določene aktivnosti (skrivanje, menjava krajev prebivališč in zaposlitev, odtujevanje premoženja, itd.), česar vse naj obdolženec ne bi počenjal. Čeprav so v razlogih sodbe podrobno in izčrpno ocenjene vse okoliščine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da se obdolženec v daljšem časovnem obdobju izmika plačevanju preživnine, ki jo je kot oče mld. A.I. nedvomno dolžan plačevati, pa takšno izmikanje ni opisano v izreku sodbe. Prav izmikanje pa predstavlja bistveni element obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in pomeni torej izvršitveno dejanje, ki se lahko manifestira v obliki storitve ali opustitve. Trditev v izreku sodbe, po kateri naj bi se obdolženec "plačevanju izmikal tako, da kljub dejstvu, da je ustanovitelj trgovine in zastopstva T. ter da kot tak nedvomno primerno zasluži", ne more pomeniti konkretizacije izmikanja kot zakonskega znaka kaznivega dejanja, navedenega v I. odst. izreka sodbe, saj zgolj ustanovitev pravne osebe in opisana posledična izpeljava o primernem zaslužku, ki v resnici še zdaleč ni avtomatična posledica takšnega pravnega dejanja, ne moreta pomeniti konkretizacije navedbe o izmikanju plačevanja preživnine. Prav nikakršnega dvoma pa ni, da morajo iz opisa dejanja izhajati prav vsi znaki kaznivega dejanja, saj je takšna formalna zahteva za sodbo postavljena v 1. točki I. odst. 359. čl. ZKP oz. za obtožnico v 2. točki I. odst. 269. čl. ZKP ter za obtožni predlog v I. odst. 434. čl. ZKP. V bistvu gre za načelo akuzatornosti, ki je izraženo tudi v I. odst. 354. čl. ZKP in ob upoštevanju katerega sodišču ni dopuščeno dopolnjevati opisa dejanja z ugotavljanjem dejstev in okoliščin, ki niso neposredno povezana s trditvami v obtožnem aktu, pa čeprav bi sicer pomenila element kaznivega dejanja.

Ker ob ugotovitvi, da dejanje, opisano v izreku obtožnega predloga kot kaznivo dejanje izmikanja plačevanja preživnine, ne vsebuje dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo izmikanje kot bistveni element tega kaznivega dejanja, pa tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja iz kazenskega zakonika, je sodišče druge stopnje v skladu s pooblastilom iz 1. odst. 394. čl. ZKP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu čl. 96/I ZKP v zvezi s čl. 98/I ZKP.