Jedro

Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala intervencijskega interesa, ker v zemljiško knjigo ni vpisana kot hipotekarna upnica. Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja namreč ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka. Cesionar torej pridobi stranske pravice že s samim odstopom terjatve.

Zakon o zemljiški knjigi oblikovalni učinek vpisov omejuje na pridobitev in prenehanje stvarnih pravic na nepremičninah. Pri prenosu hipoteke v primeru cesije pa ne gre ne za pridobitev, ne za prenehanje pravice. Hipoteka že obstaja in je z učinkom erga omnes vezana na zastavljeno nepremičnino. S cesijo terjatve se samo prenese na novega upnika.

Izrek

I.Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep v zvezi s popravnim in dopolnilnim sklepom spremeni tako, da se glasi:

II.„I. Dopusti se stranska intervencija A. d. o. o., matična številka: ..., ... ulica 2A, ..., na strani tožene stranke.

III.II. Tožeča stranka sama nosi stroške, ki so ji nastali v zvezi s predlogom za dopustitev stranske intervencije na strani tožene stranke.“

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, predlagateljici stranke intervencije pa mora v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 671,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog, da se na strani tožene stranke dopusti stranska intervencija, s popravnim in dopolnilnim sklepom pa popravilo očitno pisno pomoto v nazivu tožene stranke in predlagateljici stranske intervencije naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške.

2.Zoper navedena sklepa se pritožuje predlagateljica stranske intervencije na strani tožene stranke, ki uveljavlja vse pritožbene razloge (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa razveljavi in dopusti stransko intervencijo na strani tožene stranke, tožeči stranki pa naloži, da predlagateljici stranske intervencije povrne stroške pritožbenega postopka.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in predlagateljici stranske intervencije naloži povračilo pritožbenih stroškov.

4.Pritožbi sta utemeljeni.

5.Bistveno za odločitev o predlogu za dopustitev pritožničine stranske intervencije je, ali je podan njen pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga tožena stranka (prvi odstavek 199. člena ZPP). Pogoj za njen vstop v pravdo v vlogi stranske intervenientke je, da verjetno izkaže intervencijski interes, ki je podan, če je s toženo stranko stranko v takšnem pravnem razmerju, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njen pravni položaj. Obstajati mora vsebinska zveza med razmerjem, ki je predmet spora med pravdnima strankama, ter razmerjem predlagateljice stranske intervencije in toženo stranko, ki se ji hoče pridružiti.

6.Iz predloga za stransko intervencijo izhaja, da sta B. banka d. d. in C. d. o. o. - v stečaju sklenili kreditno pogodbo št. ... z dne 6. 11. 2007 (v nadaljevanju: Kreditna pogodba). Terjatev iz Kreditne pogodbe je bila z vsemi stranskimi pravicami in zavarovanji/hipotekami v deležu 70,65196943% odstopljena pravni prednici tožene stranke (DUTB d. d.), v deležu 29,34803057% pa predlagateljici stranske intervencije na podlagi Pogodbe o odstopu terjatve z dne 18. 1. 2016 (v nadaljevanju: Pogodba o odstopu). Iz zemljiške knjige izhaja, da je hipoteka na nepremičninah vpisana za celotno terjatev vračila kredita v višini 51.110.755,00 EUR. Kot imetnica hipoteke je bila v zemljiški knjigi prvotno vpisana B. banka d. d., nato se je kot imetnica vpisala DUTB d. d., ki je pravna prednica tožene stranke. V notranjem razmerju med toženo stranko in predlagateljico stranske intervencije ni sporno, da delež izkupička iz unovčenja hipoteke v višini 29,34803057% pripada predlagateljici stranske intervencije. Ker tožeča stranka s tožbo zahteva, da ji tožena stranka izstavi zemljiškoknjižne listine za izbris hipoteke, predlagateljica zatrjuje, da ima pravni interes, da v tej pravdi zmaga tožena stranka.

7.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je predlagateljica stranske intervencije sicer imetnica terjatve na podlagi Pogodbe o odstopu, vendar ta terjatev ni zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), saj iz zemljiške knjige izhaja, da je kot hipotekarna upnica vpisana DUTB d. d. oziroma tožena stranka kot njena pravna naslednica. Zato je sodišče prve stopnje ocenilo, da ima predlagateljica le ekonomski interes, ki za vključitev v pravdo ne zadostuje. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka kot hipotekarna upnica konkurentka predlagateljici stranske intervencije, ker ima pri poplačilu terjatve prednost pred upniki z nezavarovanimi terjatvami.

8.Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala intervencijskega interesa, ker v zemljiško knjigo ni vpisana kot hipotekarna upnica. Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja namreč ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Cesionar torej pridobi stranske pravice že s samim odstopom terjatve. Hipoteka se na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v javno knjigo, vendar pa pri prenosu hipoteke v primeru cesije ne gre za pridobitev pravice. Novi hipotekarni upnik s cesijo terjatve vstopi v položaj prejšnjega upnika, saj pridobi hipoteko v istem vrstnem redu, kot je (bila že predhodno) vpisana. Tudi Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1 oblikovalni učinek vpisov omejuje na pridobitev in prenehanje stvarnih pravic na nepremičninah (7. člen ZZK-1). Pri prenosu hipoteke v primeru cesije pa ne gre ne za pridobitev, ne za prenehanje pravice. Hipoteka že obstaja in je z učinkom erga omnes vezana na zastavljeno nepremičnino. S cesijo terjatve se samo prenese na novega upnika. Iz tega sledi, da cesionar s terjatvijo pridobi tudi hipoteko, s katero je bila terjatev zavarovana. Ker torej prenos hipoteke ne pomeni prenehanja ali pridobitve stvarne pravice, je vpis v zemljiško knjigo potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1). V tem smislu je razumeti tudi drugi odstavek 148. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ, saj to določilo na vpis v zemljiško knjigo veže le učinkovanje prenosa hipoteke.

9.Obstoj intervencijskega interesa je zato pritožnica verjetno izkazala, zaključek sodišča prve stopnje, da so njene navedbe glede tega neutemeljene, pa je materialnopravno zmoten. Če bi tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom in bi bila hipoteka, katere (so)imetništvo zatrjuje predlagateljica stranske intervencije, izbrisana iz zemljiške knjige, bi poleg tožene stranke tudi predlagateljica stranske intervencije izgubila možnost, da svojo terjatev poplača z unovčenjem hipoteke.

10.Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi zoper sklep o zavrnitvi stranske intervencije ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dovolilo stransko intervencijo pritožnice na strani tožene stranke (3. točka 365. člena ZPP). Spremenjeni uspeh je terjal tudi ugoditev pritožbi zoper dopolnilni sklep in spremembo odločitve o priglašenih pravdnih stroških v zvezi s predlogom za dopustitev stranske intervencije (3. točka 365. člena ZPP). Te stroške na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP nosi tožeča stranka sama, saj z nasprotovanjem predlogu za dopustitev stranske intervencije ni bila uspešna.

11.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Predlagateljica stranske intervencije je s pritožbama uspela, zato ji mora tožeča stranka povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka v pritožbenem postopku ni uspela, zato sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče je priglašene pritožbene stroške odmerilo skladno z določili Odvetniške tarife in predlagateljici stranske intervencije ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta kot potrebne stroške priznalo 900 točk za obe pritožbi (tar. št. 22/2), 2% za materialne stroške in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša skupaj 671,98 EUR. Tožeča stranka je dolžna predlagateljici stranske intervencije povrniti stroške pritožbenega postopka v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

-------------------------------

1Sklep VSRS II Ips 75/2009 z dne 11. 6. 2009, Sodba VSRS III Ips 170/2006 z dne 16. 6. 2009 in Sodba VSRS III Ips 131/2005 z dne 23. 5. 2007.