Jedro

V pritožbi je dolžnik trdil, da je po vložitvi predloga za odpust obveznosti nastopila nova okoliščina: dolžnik je v zaključnih pogovorih za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Vendar po oceni višjega sodišča navedeno samo po sebi še ne pomeni, da je treba preizkusno obdobje skrajšati: dolžnik namreč tudi v pritožbi ni pojasnil nobenih podrobnosti v zvezi z zatrjevano skorajšnjo zaposlitvijo niti ni o tem predložil dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani drugi točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje štirih let od začetka postopka odpusta obveznosti, ki poteče 21.4.2020. 2. Zoper drugo točko izreka navedenega sklepa se je pritožil dolžnik z vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da določi krajše preizkusno obdobje, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik meni, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevati, da je star 42 let, nezaposlen, zdrav, zmožen delati in oče štirih mladoletnih otrok, ki jih je dolžan preživljati. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izgubil zaposlitev iz poslovnih razlogov in tako sam ni prispeval k insolventnosti. Poudaril je, da so njegove največje obveznosti zavarovane (hipoteke, osebno poroštvo). Opozoril je na novo okoliščino, ki je nastala po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti in sicer, da je v zaključnih pogovorih za sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

5. Po določilu četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. 6. Tretji odstavek 398. člena ZFPPIPP nalaga dolžniku, da mora v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja in predložiti dokaze o njihovem obstoju. Višje sodišče ugotavlja, da je tiste okoliščine, ki jih je dolžnik navedel v postopku na prvi stopnji in so za odločitev relevantne, sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Glede na to, da je dolžnik star 42 let in brez zdravstvenih težav, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je zmožen za delo. V predlogu za odpust obveznosti dolžnik ni pojasnil, ali se je po izgubi zaposlitve (ki jo je zatrjeval v predlogu) kasneje (tekom dveh let) še kdaj zaposlil niti ni navedel, ali in kako si je prizadeval poiskati zaposlitev. V pritožbi je trdil, da je po vložitvi predloga za odpust obveznosti nastopila nova okoliščina: dolžnik je v zaključnih pogovorih za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Vendar po oceni višjega sodišča navedeno samo po sebi še ne pomeni, da je treba preizkusno obdobje skrajšati: dolžnik namreč tudi v pritožbi ni pojasnil nobenih podrobnosti v zvezi z zatrjevano skorajšnjo zaposlitvijo niti ni o tem predložil dokazov. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da dejstvo, da so dolžnikove upnice banke, ki imajo svoje terjatve zavarovane, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo moralo biti preizkusno obdobje krajše. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, dolžnik sploh ni pojasnil, iz katerega naslova izvirajo njegovi dolgovi oziroma ni navedel, zakaj se je (za dokaj visok znesek) zadolžil pri bankah.

7. Namen stečajnega postopka je zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov. Sodišče prve stopnje je po zaključku višjega sodišča pravilno presodilo, da je štiriletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnik bodisi vsaj delno poravnal svoje dolgove, če pa mu to ne bo uspelo, mu bodo odpuščene. Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.