Jedro

Že glede ustanovitve služnosti, ki je bila za toženko odločilnega pomena, ni prišlo do zbližanja stališč, ki bi pripeljala do sklenitve pogodbe, zato je toženkin odstop od pogajanj utemeljen že iz tega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. In 278/2007 z dne 22.2.2008, in zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 5.283,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.12.2007 dalje. Odločilo je še, da je tožnica dolžna povrniti toženki pravdne stroške v znesku 1.176,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Zoper to sodbo se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje brez ustrezne trditvene podlage in zgolj na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, kateri so bili toženkini razlogi za odstop od pogajanj. Slednja namreč razlogov za odstop od pogajanj ni zatrjevala niti ni oporekala, da je imela tožnica med pogajanji stroške zaradi angažiranja notarja in geodeta. Nadalje navaja, da je protispisen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni vedela, da je tožnica angažirala tudi odvetnika P., ki je pripravljal osnutke pogodb. V nadaljevanju meni, da je sklicevanje sodišča prve stopnje na pravilo o sočasnosti izpolnitve brez vsakega pomena. V osnutkih pogodb je namreč predvideno, da se hkrati opravi prenos lastninske pravice na kupce in nakazilo kupnine prodajalcem. Zato navedeno ne more biti utemeljen razlog za odstop od pogajanj. Napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje o neusklajeni pogodbeni ceni in o tem, da je dolžina ter zapletenost osnutkov pogodb pri toženki vzbujala nezaupanje, saj slednja tekom pogajanj ni zahtevala njihove poenostavitve. Graja tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženkin razlog za odstop od pogajanj tudi neuskladitev stališč glede služnosti. Vsi osnutki pogodb namreč vsebujejo ustanovitev služnosti v korist sosednjega zemljišča. Toženka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je ta neutemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica zahteva od toženke plačilo odškodnine, in sicer povračilo stroškov odvetnika, notarja in geodeta, ki so ji nastali med pogajanji za nakup nepremičnine, ki jih je toženka prekinila. Navaja, da je toženka pogajanja prekinila brez utemeljenega razloga.

Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoče (1. odstavek 20. člena Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01, 40/07; v nadaljevanju OZ). Vendar pa stranka za škodo odgovarja, če se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo (3. odstavek 20. člena OZ).

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da med pravdnima strankama med pogajanji ni prišlo do ustreznega zbližanja stališč, ki bi pripeljala do sklenitve pogodbe, in da toženki tako ni mogoče očitati, da je neutemeljeno odstopila od pogajanj, zato tožnici v skladu z navedenim zakonskim določilom tudi ni dolžna plačati vtoževanega zneska odškodnine.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka ni podala trditvene podlage o razlogih za odstop od pogajanj. Toženka je namreč že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je s pogajanji prekinila, ker ponujena pogodba zanjo ni bila sprejemljiva. Pojasnila je, da je bila ta dolgovezna in zapletena, da je v njej tožnica sebi v prid prilagodila plačilne pogoje in da niso bile upoštevane njene zahteve za ustanovitev služnosti v korist sosednje parcele.

Res je, da vsi osnutki pogodb vsebujejo določila o ustanovitvi služnosti v korist sosednje parcele, kot to navaja pritožba. Vendar je tožnica, ki je pripravila osnutke pogodb, služnost v vseh osnutkih omejevala (kot je to obrazložilo sodišče prve stopnje in česar pritožba ne zanika). Toženka pa je zahtevala ustanovitev služnosti brez omejitev in za vse namene (priloga B6). Le tako je bila pripravljena prodati sporno nepremičnino. Tako že glede ustanovitve služnosti, ki je bila za toženko odločilnega pomena, ni prišlo do zbližanja stališč, ki bi pripeljala do sklenitve pogodbe, zato je toženkin odstop od pogajanj utemeljen že iz tega razloga.

Toženkino nestrinjanje z načinom in trenutkom plačila kupnine, ki ga je uveljavljala tožnica, s tožničino izbiro notarja, angažiranjem geodeta ter zapletenostjo tožničinih osnutkov pogodb je tako le pripomoglo k njeni odločitvi za odstop od pogajanj. Ker pa so bila ta, kot že povedano, utemeljeno prekinjena že zaradi nesoglasja glede ustanovitve služnosti, pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo preostale navedene razloge za odstop od pogajanj, ne odgovarja (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08; v nadaljevanju ZPP).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženka utemeljeno odstopila od pogajanj, so nerelevantne tudi obširne pritožbene navedbe o tem, ali predstavljajo stroški odvetnika, notarja in geodeta predvidljivo in s tem pravno priznano škodo. Torej tudi če predstavljajo vtoževani stroški pravno priznano škodo, toženka, ki je pogajanja utemeljeno opustila, v skladu z določili 20. člena OZ zanjo ne odgovarja.

Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Ker ni odgovor na pritožbo v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek, krije toženka sama svoje stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 155. člena ZPP).