Jedro

Na podlagi 6. točke prvega odstavka 394. člena ZPP lahko postopek na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka, ki ga je dne 9. 9. 2022 vložila tožena stranka (v nadaljevanju toženec) zavrnilo.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da s A. A. ni sklenil pogodbe za parcelo 388/1 k.o. ...., v kateri bi bila določena kakršna koli pravica zaznambe in je slednja popolnoma nezakonito vpisana v korist A. A., na podlagi darilne pogodbe z dne 9. 5. 1984. Toženec je namreč zemljišče pridobil z darilno pogodbo od svoje matere, kar kaže na to, da je zemljiškoknjižno sodišče vpis pravice prepovedi odtujitve in obremenitve v korist A. A., opravilo popolnoma nezakonito in zato zemljiškoknjižni izpisek glede parcele vsebuje neresnično vsebino, s čimer gre za nezakoniti akt, ki predstavlja podlago sodbe sodišče prve stopnje in vsem nadaljnjim sodbam sodišča, česar pa ne bi smel. Sodišče prve stopnje je zmotno zavrnilo predlog, ker obnovitveni razlog ni podan, saj se je pritožnik na prvi stopnji skliceval, da je bila uporabljena listina, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina in za to predložil vse dokaze. Zmotno je sodišče zavrnilo predlog, ker bi lahko obnovitveni razlog predstavljala samo in izključno pravnomočna sodba kazenskega sodišča in tako ni dokazov, da vsebina zemljiškoknjižnega izpiska predstavlja listino, v kateri je potrjena neresnična vsebina. Sodišče je 6. točko prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uporabilo povsem napačno, saj omenjeni člen nikakor ne zahteva formalnega dokaza, kot je obstoj pravnomočne kazenske sodbe, da bi se lahko izpolnil abstraktni dejanski stan, ki ga 6. točka 394. člena ZPP predpisuje. S vpisom v zemljiško knjigo je bila potrjena neresnična vsebina, ki se je odražala tudi v ZK izpisku, ki ga je sodišče uporabilo pri svoji odločitvi. Uporaba listine z neresnično vsebino v sodbi pa predstavlja podlago za obnovo postopka in je zato sklicevanje sodišča na nekakšne formalne dokaze neutemeljena ter predstavlja nepravilno uporabo 6. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi, predlogu ugodi in dovoli obnovo postopka P 104/2012. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil toženec 9. 9. 2022, zavrnilo, saj je zaključilo, da se na podlagi 6. točke prvega odstavka 394. člena ZPP lahko postopek na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. Takšen predlog je potrebno, v skladu s 4. točko prvega odstavka 396. člena ZPP, vložiti v 30 dneh od dneva, ko je stranka izvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku. Če se kazenski postopek ne more izvesti pa od dneva, ko je izvedela za ustavitev ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti.

5. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo in torej pomeni poseg v pravnomočnost sodne odločbe kot element pravnega varstva. Zato je utemeljeno restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo postopka in strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge. Obnovitveni razlog iz 6. točke 394. člena ZPP se nanaša na primer, ko se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina, pri tem pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gre za dejanja, ki jih mora predlagatelj dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča, česar pa pritožnik v obravnavanem primeru ni storil.1 Slednje izhaja iz 4. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, ki veže tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka na trenutek, ko je stranka izvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku oziroma, če se kazenski postopek ne more izvesti na dan, ko je stranka izvedela za ustavitev ali za okoliščine zaradi katerih se postopek ne more uvesti. Le takrat, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je obdolženec umrl ali je neprišteven, ker je dejanje zastarano ali ker obdolženca varuje imuniteta, pravdno sodišče ugotavlja obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje. Pritožnik slednjega ne zatrjuje.2

6. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik zatrjevanega dejstva, da zemljiškoknjižni izpisek, glede parcele 388/1 k.o. ...., vsebuje neresnično vsebino, ni dokazal s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da za uveljavljanje obnovitvenega razloga ni mogoče zahtevati pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, ker ne gre za kaznivo dejanje, ampak za malomaren vpis izvedene pravice.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).

1 VS RS II Ips 847/2009 z dne 21. 1. 2010. 2 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, III. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 591.