Jedro

Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti. Navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno zaslišanje izvedenca. Sodišče prve stopnje je zelo konkretno pojasnilo, da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja natančno opredelil obseg dodatnih del ter hkrati natančno odgovoril na pripombe strank po posameznih postavkah. Prav tako je pojasnilo, da so bile pripombe pravdnih strank zgolj pavšalne in so izražale nezadovoljstvo nad končno oceno izvedenca. Pritožbene navedbe pa ne vzbujajo dvoma v pravilnost te presoje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 133228/2016 z dne 20. 12. 2016 v prvem odstavku izreka za 9.492,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 8.686,71 EUR od 30. 5. 2015 in od zneska 805,60 EUR od 26. 6. 2015 ter v tretjem odstavku izreka za 74,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2017 (I. točka izreka). Omenjeni sklep o izvršbi je v drugem odstavku izreka razveljavilo za 5.457,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2015 in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožeča stranka, predlagala spremembo izpodbijanega dela sodbe, ugoditev tožbenemu zahtevku v zavrnilnem delu s stroškovno posledico oziroma podredno razveljavitev izpodbijanega dela sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankama v pritožbenem postopku ni več sporna odgovornost tožene stranke za plačilo dodatnih del v znesku 9.492,31 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, zato znaša vrednost spornega predmeta le še v pritožbenem postopku spornih 5.457,08 EUR.

6. Ni podana relativno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 214. členom ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje izvedencu odredilo preverjanje dejstev, ki med strankama sploh niso bila sporna. Po vsebini torej tožeča stranka očita nepotrebnost postavitve izvedenca glede količine dodatno opravljenih del. Po presoji višjega sodišča so bili ugovori tožene stranke glede količine obračunanih del dovolj substancirani, da je sodišče utemeljeno postavilo izvedenca za preizkus. Tožena stranka ni strokovnjak na področju gradbeništva in torej od nje ne gre pričakovati, da bo zmogla konkretno prerekati višino vsake posamezne postavke v obračunski situaciji. Sodna odločba višjega sodišča I Cp 1381/2010 z dne 14. 7. 2010, na katero se tožeča stranka sklicuje, ni primerljiva. V njej je višje sodišče zapisalo, da za argumentirano prerekanje ne zadostuje zgolj splošna navedba, da stranka nasprotuje vsem navedbam, s katerimi se izrecno ne strinja. V obravnavani zadevi pa tožena stranka ni podala zgolj take navedbe. Kot bistveno pa višje sodišče še poudarja, da sta bili pravdni stranki soglasni glede postavitve izvedenca za preizkus količine izvedenih del. Ne drži, da tožeča stranka izvedenca sploh ni predlagala. V pripravljalni vlogi – dopolnitvi tožbe je izrecno navedla, da "v potrditev navedb, da je bilo delo opravljeno in material porabljen v obsegu in količinah navedenih v obračunski situaciji št. 14/6/2016, predlaga ogled kraja in angažiranje izvedenca gradbene stroke, ki bo potrdil tudi primernost obračunanih cen" (zadnji odstavek str. 2 pripravljalne vloge z dne 30. 8. 2017). Nadalje je v zadnjem odstavku pripravljalne vloge z dne 3. 11. 2017 navedla: "Tožeča stranka prav tako vztraja, da dogovorjeno obračunana cena vseh postavk po končni obračunski situaciji št. 14/6/2016 v celoti ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu, kar bo gotovo potrdil tudi izvedenec gradbene stroke." Sicer je v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2017 res navedla, da ji ni razumljivo, glede katerih spornih postavk naj bi izvedenec podal mnenje, vendar je v stavku pred tem ponovno izrecno zapisala (ter to v pritožbi izpustila), da soglaša s postavitvijo izvedenca gradbene stroke. Na podlagi vsega navedenega po presoji višjega sodišča neutemeljeno očita postavitev izvedenca v nasprotju z določbami ZPP.

7. Ni podana niti absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo zaslišanja izvedenca, zaslišanja zakonitega zastopnika tožeče stranke, treh delavcev na gradbišču in g. O., s čimer naj bi tožeči stranki kršilo njeno pravico do izjave v postopku. Glede zaslišanja zakonitega zastopnika tožeče stranke, treh delavcev na gradbišču in g. O. je tožeča stranka predlagala njihovo zaslišanje o poteku in obsegu del. Potek del se smiselno nanaša na ugotovitev glede dodatnih del pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je obstoj dodatnih del ugotovilo (temelj zahtevka tako v pritožbenem postopku ni sporen, zato predlog za zaslišanje v tem delu ni pravno relevanten). Glede obsega del (količine opravljenih del) pa je sodišče na predlog obeh pravdnih strank postavilo izvedenca gradbene stroke, s čimer odpade potreba po zaslišanju prič z gradbišča o vgrajenih količinah – strokovnih vprašanjih, saj je te preizkušal izvedenec ob razpolaganju z dokumentacijo, ki sta jo predložili pravdni stranki.

8. Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni bilo potrebno zaslišanje izvedenca. Ta je pripravil izvedensko mnenje, po pripombah obeh pravdnih strank pa je nato podal 3 dopolnitve izvedenskega mnenja. Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti. Navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno zaslišanje izvedenca.1 Sodišče prve stopnje je zelo konkretno pojasnilo (17. točka obrazložitve), da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja v novembru 2018 natančno opredelil obseg dodatnih del ter hkrati natančno odgovoril na pripombe strank po posameznih postavkah. Prav tako je pojasnilo, da so bile pripombe pravdnih strank zgolj pavšalne in so izražale nezadovoljstvo nad končno oceno izvedenca. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma v pravilnost te presoje. Tožeča stranka tako navaja, da naj bi bilo izvedensko mnenje z dopolnitvami na več mestih nejasno in tožeča stranka naj ne bi mogla razumeti, kako je izvedenec prišel do konkretnih izračunov. Ta navedba je presplošna; izvedenec je v tabelaričnem prikazu zelo konkretno razčlenil svoj izračun, zato bi tožeča stranka nedvomno mogla in morala svoje pripombe konkretizirati glede na konkretni izračun, ne pa le zapisati, da se do konkretnih zapisov in izračunov v izvedenskem mnenju ne more opredeliti, zlasti ob upoštevanju dejstva, da sama trdi, da je strokovnjak na gradbenem področju in razpolaga z obširnim znanjem.

9. Sklicevanje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 259/2016 z dne 20. 4. 2017 in II Ips 141/2017 z dne 17. 9. 2009 ni utemeljeno. Povzetek stališča Vrhovnega sodišča iz prve odločbe je selektiven; drži, da opustitev zaslišanja izvedenca, čigar pisno izvedensko mnenje je nejasno ali nepopolno ali imata stranki zoper to mnenje pripombe, pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, a to velja, če pisna dopolnitev oziroma odgovori izvedenca na pripombe niso dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi in jasni (ta del je tožeča stranka izpustila). Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da so bili odgovori izvedenca na pripombe dovolj izčrpni, razumljivi in jasni; hkrati pa, kot že pojasnjeno, tožeča stranka v pritožbi ni podala nobenih konkretnih trditev, s katerimi bi navedeno presojo sodišča izpodbila. Iz druge citirane odločbe pa niti ne izhaja citat, ki ga je zapisala tožeča stranka; Vrhovno sodišče v tej odločbi ni zapisalo, da pisna korespondenca ni primerno sredstvo za realizacijo strankine izjave v postopku (še več, v tej odločbi je Vrhovno sodišče presodilo, da strankina pravica do izjave kljub opustitvi zaslišanja izvedenca ni bila kršena), prav tako pa tudi tožeča stranka ni konkretizirala, zakaj pisna korespondenca v obravnavani zadevi ne bi mogla biti primerna, kljub dejstvu, da sama zase trdi, da je strokovnjak z gradbenega področja in bi potemtakem nedvomno bila zmožna podati konkretne pisne pripombe zoper zelo podrobno izvedensko mnenje, pa jih ni.

10. Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da naj bi izvedenec priznal vprašljivo kvaliteto njegovih izmer, saj ni bil izvršen odkop zemljine pri zasuti garaži, s čimer ponovno utemeljuje potrebo po njegovem zaslišanju ter zaslišanju z njene strani predlaganih prič. Glede utemeljenosti zavrnitve dokaznih predlogov in verodostojnosti izvedenskega mnenja se je višje sodišče zgoraj že opredelilo. Hkrati je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja iz novembra 2018 zapisal, da je v dogovoru s pravdnima strankama izvršil le izmero vidne garaže, vsa ostala skrita oz. zasuta dela pa bodo ocenjena na osnovi teh mer (str. 3 dopolnitve izvedenskega mnenja). Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo, da izkop zemljine, za katerega se je po prejemu izvedenskega mnenja začela zavzemati tožeča stranka, stroškovno ne bi bil sorazmeren ukrep, upoštevajoč znesek, ki je za tožečo stranko ostal sporen. Pri tem tožeča stranka v pritožbi ne ovrže ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v nobeni vlogi ni navedla, da bi bila pripravljena prevzeti stroške izkopa zemljine. Ob upoštevanju njenih nekonkretiziranih pripomb zoper izvedensko mnenje se njen pritožbeni očitek, da je ostalo zaradi navedenih okoliščin izmere dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izkaže za neutemeljenega.

11. Ker se zoper odločitev o stroških postopka tožeča stranka pritožuje le v posledici očitane napačne odločitve o glavni terjatvi, glede na siceršnje razloge višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo sodišča o stroških.

12. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške.

1 J. Zobec, v: L. Ude in dr. (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba: Ljubljana, 2006, str. 449.