Jedro

Toženka ni dokazala obstoja zakonitega razloga za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le izjemoma, kadar obstaja eden izmed zakonsko določenih razlogov. Med njimi je tudi začasno povečan obseg dela, vendar mora delodajalec za obstoj tega razloga izkazati konkretne in preverljive okoliščine, ki začasno povečanje dela utemeljujejo. Negotovost glede prihodnjih poslovnih odločitev, zmanjševanje obsega dela, reorganizacija ali morebitno prenehanje dejavnosti ne predstavljajo zakonitega razloga v smislu 54. člena ZDR-1.

Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena brez zakonitega razloga, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu zahtevka, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev ugotovitvenega sklepa o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 12. 3. 2025 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je pogodba o zaposlitvi z dne 5. 2. 2025 sklenjena za nedoločen čas (II. točka izreka), ter da delovno razmerje tožnika pri toženki ni zakonito prenehalo dne 31. 3. 2025, ampak je trajalo do 2. 7. 2025 (III. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je delovno razmerje trajalo od 3. 7. 2025 dalje, da je toženka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in ga razporediti na delovno mesto "živinorejec II" ter da mu je dolžna obračunati bruto nadomestilo plače v znesku 1.174,93 EUR za čas od 1. 4. 2025 do ponovne reintegracije v delovno razmerje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku povrne odmerjene stroške postopka (V. točka izreka).

2.Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. V bistvenem navaja, da so napačne ugotovitve sodišča prve stopnje glede okoliščin sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 5. 2. 2025. V tem času je namreč še vedno obstajal povečan obseg dela, kar izhaja iz izpovedi direktorja toženke. Ta je izpovedal, da bodo z začetkom aprila 2025 pričeli prazniti eno izmed govejih lokacij, kar ima za posledico, da se zmanjša število glav živine, posledično pa bo tudi manjša potreba po delavcih. Pojasnil je tudi, da je bilo pred tem obdobje, ko je bilo delavcev premalo zaradi fluktuacije in bolezni, ter da so v obdobju pred zaprtjem farme število živali najprej povečevali, ker pa je bil v pripravi projekt zaprtja ene farme, delavcev niso zaposlovali za nedoločen čas. Farma A. se je začela zapirati v mesecu aprilu 2025, število živali se je zmanjševalo postopoma in to je bil tudi razlog, da tožnik ni dobil pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ter da ni bilo potrebe po podaljšanju njegove pogodbe. Ker dne 5. 2. 2025 še ni bilo zmanjševanja števila živali, tudi ni bilo zmanjševanja števila zaposlenih. Toženka je imela na dan sklenitve prve pogodbe o zaposlitvi s tožnikom 1727 glav živine, na dan zaključka delovnega razmerja dne 31. 3. 2025 pa 1657 glav in ni več zaposlovala delavcev na delovnem mestu "živinorejec II". Že ta podatek kaže na postopno zmanjševanje števila živali, ko pa je začela s projektom zapiranja farme A. v začetku aprila 2025, pa se je število zmanjšalo še za cca 200 glav živine. Sodišče prve stopnje je spregledalo dokaze, ki jih je predložila toženka, in sicer da tožnik ni bil edini delavec, ki mu ne bi podaljšali pogodbe o zaposlitvi, to sta bila tudi B. B. in C. C., oba zaposlena na delovnem mestu "živinorejec", toženka pa je odpoved podala celo delavcem, ki so bili zaposleni za nedoločen čas. Prav tako sodišče ni upoštevalo dejstva, da je dva dodatna delavca toženka zaposlila, ker sta imela izpit za traktor, medtem ko ga tožnik ni imel in ni izpolnjeval pogojev za zaposlitev na delovnem mestu "živinorejec I". Ob sklenitvi vseh pogodb o zaposlitvi se je število živali povečevalo, tega razloga pa ob izteku pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 2. 2025 ni bilo več. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe pa spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka navedbe v pritožbi. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik je bil pri toženki zaposlen od 1. 6. 2024 do 31. 3. 2025 na podlagi treh pogodb o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu "živinorejec II". Prva pogodba o zaposlitvi je bila med strankama sklenjena za čas od 1. 6. 2024 do 30. 9. 2024, druga za čas od 1. 10. 2024 do 28. 2. 2025 in tretja za čas od 1. 3. 2025 do 31. 3. 2025. Tožniku je delovno razmerje pri toženki prenehalo dne 31. 3. 2025 z iztekom tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da razlog za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 5. 2. 2025, tj. začasno povečan obseg dela, ne obstoji, zato je presodilo, da je pogodba o zaposlitvi z dne 5. 2. 2025 sklenjena za nedoločen čas ter ugotovilo, da delovno razmerje tožnika pri toženki ni zakonito prenehalo dne 31. 3. 2025, ampak je trajalo do 2. 7. 2025.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter nanj tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi izpodbijane sodbe in jih ne ponavlja, temveč se opredeljuje le do pritožbenih navedb, ki so bistvene za odločitev (360. člen ZPP).

7.Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala obstoja zakonitega razloga za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 5. 2. 2025. V skladu s prvim odstavkom 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le izjemoma, kadar obstaja eden izmed zakonsko določenih razlogov. Med njimi je tudi začasno povečan obseg dela, vendar mora delodajalec za obstoj tega razloga izkazati konkretne in preverljive okoliščine, ki začasno povečanje dela utemeljujejo.

8.Toženka v postopku ni uspela dokazati, da bi ob sklenitvi navedene pogodbe z dne 5. 2. 2025 obstajale take okoliščine. Izpoved direktorja, na katero se pritožba sklicuje, potrjuje ravno nasprotno, in sicer da je v prvem četrtletju leta 2025 že prihajalo do zmanjševanja proizvodnje in do začetka prestrukturiranja. Toženka je navajala (kar ponavlja celo v pritožbi), da je postopno zmanjševala število glav živine (od 1727 glav živine na dan sklenitve prve pogodbe o zaposlitvi s tožnikom do 1657 glav živine na dan zaključka delovnega razmerja), kar pomeni, da je pri toženki v času, ko je s tožnikom sklenila zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, prišlo do upada obsega dela oz. proizvodnje, ne pa do začasno povečanega obsega dela. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopenjskega sodišča, da je v takih razmerah nelogično, da bi toženka s tožnikom sklepala pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi povečanega obsega dela, še posebej, ker je bil tožnik v tistem času v bolniškem staležu in svojega dela ni opravljal, zato ga toženka v tem obdobju tudi objektivno ni potrebovala za povečan obseg dela. Te okoliščine potrjujejo, da razlog, naveden v pogodbi, ni bil resničen.

9.Pritožbene navedbe, da se je zapiranje farme A. začelo šele v aprilu 2025 in da je takrat prišlo do dodatnega zmanjšanja števila živali (za dodatnih cca 200 glav živine), ne omajejo pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da ob sklenitvi zadnje pogodbe razlog, naveden v njej, ni obstajal. Odločilno je namreč dejansko stanje ob sklenitvi pogodbe, ne pa kasnejši razvoj dogodkov. Tudi sicer je iz izvedenih dokazov razvidno, da se je proces zmanjševanja obsega proizvodnje pripravljal že prej, kar je sam direktor izrecno potrdil. Toženka s povsem nekonkretizirano pritožbeno trditvijo, da se je ob sklenitvi tudi zadnje pogodbe o zaposlitvi število živali povečevalo (toženka je obseg dela povezovala s številom glav živine) prihaja tudi sama s seboj v nasprotje, saj po drugi strani zatrjuje, da se je v obdobju od začetka do konca tožnikove zaposlitve število glav živine zmanjšalo za 70.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da toženka v postopku niti ni podala konkretiziranih navedb o povečanem obsegu dela, temveč je svojo obrambo utemeljevala predvsem z okoliščinami, ki se nanašajo na kasnejše zmanjševanje števila živali in zaposlenih, kar pa za presojo zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni relevantno. Sodišče v tem sporu namreč ne presoja odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem okoliščin, ki naj bi botrovale odpovedi in nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja, temveč presoja, ali je bila pogodba o zaposlitvi (zgolj) za določen čas sklenjena zakonito.

11.Pritožbeno sodišče dodaja, da se razlog, ki dejansko izhaja iz navedb toženke in izpovedi zakonitega zastopnika, to je negotovost glede bodočega poslovanja in prestrukturiranja podjetja, ne more šteti za zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da riziko poslovanja nosi delodajalec, in ga ni dopustno prenašati na delavca z omejevanjem njegove zaposlitvene varnosti in torej s sklepanjem zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas.¹ Negotovost glede prihodnjih poslovnih odločitev, zmanjševanje obsega dela, reorganizacija ali morebitno prenehanje dejavnosti ne predstavljajo zakonitega razloga v smislu 54. člena ZDR-1. "Začasno povečan obseg dela" pomeni objektivno, časovno omejeno in konkretno povečanje delovnega procesa, ki presega običajen obseg dela in zahteva začasno povečanje števila delavcev, ne pa predvidevanja morebitnih sprememb poslovanja ali negotovosti glede poslovanja v prihodnosti. Takšen razlog mora biti konkreten, stvarno izkazan in ne sme izhajati iz trajnih ali ponavljajočih se potreb delodajalca. Začasno povečan obseg dela tudi ne more biti podan v primerih, ko delodajalec deluje v pogojih fluktuacije zaposlenih ali bolniških odsotnosti. V obravnavanem primeru je zakoniti zastopnik toženke sam izpovedal, da je bil tožnik zaposlen za določen čas "iz previdnosti" zaradi potekajočih pogovorov o prestrukturiranju podjetja. Takšen razlog je po vsebini ravno izraz poslovne negotovosti, ki pa ne ustreza nobenemu od taksativno naštetih razlogov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 5. 2. 2025 sklenjena v nasprotju z zakonom.

12.Pritožbene navedbe o tem, da tožnik ni imel izpita za traktor in ga zato toženka ni mogla zaposliti na delovnem mestu "živinorejec I", niso odločilne. Ta okoliščina se nanaša na možnost nadaljnje zaposlitve tožnika pri toženki, ne pa na obstoj razloga za sklenitev obstoječe pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Enako velja za okoliščino, da toženka tudi B. B. in C. C. ni podaljšala pogodbe o zaposlitvi ter da je toženka odpoved podala tudi delavcem, ki so bili zaposleni za nedoločen čas. Nobena od teh okoliščin začasno povečanega obsega dela v času sklenitve tretje pogodbe o zaposlitvi ne dokazuje.

13.Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 5. 2. 2025 sklenjena brez zakonitega razloga, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas. Posledično tožniku delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati s potekom časa, temveč le na enega izmed zakonsko določenih načinov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, do česar pa ni prišlo.

14.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo toženke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15.Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

-------------------------------

1Prim. VSRS, opr. št. VIII Ips 327/2006, VIII Ips 558/2007, VIII Ips 374/2008.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 54, 54/1, 56

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.