Jedro

V primeru prevzema delavcev se avtomatično prenesejo na novega delodajalca vse pravice in obveznosti prejšnjega delodajalca. Med temi tudi, da se delovna doba dosežena pri prejšnjem delodajalcu upošteva kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožnik sam trpi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo naložilo toženi stranki, da plača tožniku preostanek odpravnine 427.119,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in mu povrne 89.155,00 SIT pravdnih stroškov. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki imel 23 let, en mesec in en dan delovne dobe, ki se za določitev odpravnine šteje kot kontinuirano delovno razmerje pri toženi stranki. Pred prenehanjem delovnega razmerja je tožnik imel zadnje tri mesece povprečno plačo 51.979,03 SIT, zato mu kot trajno presežnemu delavcu po 36. f členu Zakona o delovnih razmerjih pripada 597.759,00 SIT odpravnine. Izplačano je dobil 170.640,00 SIT, zato mu tožena stranka dolguje še 427.119,00 SIT.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo prvostopno sodbo. Sodišče ugotavlja, da je pri tožniku, glede na ugotovljeno dejansko stanje, treba šteti, da je bil zaposlen v vsem navedenem času delovne dobe pri istem delodajalcu. Formalne statusne spremembe delodajalca so nastale izključno na strani delodajalca, medtem ko je bil tožnik v bistvu zaposlen v istem kraju in v bistvu v isti dejavnosti. Tudi formalna sprememba delovnega razmerja - prehod iz Tovarne L., katere ustanovitelj je tožena stranka, ni odločilna. Odločilno je kontinuirano opravljanje v bistvu istega dela.

Tožena stranka je zoper pravnomočno drugostopno sodbo pravočasno vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je toženec pravni subjekt, ki je nastal v letu 1991 in to zaradi ustanovitve, ne pa statusne spremembe. Ustanovitev je bila vpisana v sodni register 12.8.1991. Tožnik se je pri toženi stranki zaposlil 1.12.1991. Pred tem je tožniku kot trajno presežnemu delavcu prenehalo delovno razmerje v T. Zagotovljena mu je bila zaposlitev pri toženi stranki, zato je odpadla obveznost plačila odpravnine. S tožnikom je bil 13.1.1993 sklenjen sporazum, s katerim so bile dogovorjene pravice in obveznosti zaradi prenehanja delovnega razmerja tožniku kot trajno presežnemu delavcu. Po tem sporazumu je tožena stranka dolžna tožniku izplačati odpravnino za vsako leto dela v podjetju, to je za dve leti delovne dobe. Sodišče narave tega sporazuma pri odločitvi ni upoštevalo. Revident predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo.

Skladno z določili 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru na revizijo tožnik navaja, da je v spornem primeru šlo za konkludentni prevzem vseh delavcev T. v L., zato predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka ne uveljavlja revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zato je revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP lahko le preizkusilo, če je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2.odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, se revizijsko sodišče strinja z odločitvijo nižjih sodišč, in to iz razlogov navedenih v izpodbijani sodbi. K tem razlogom revizijsko sodišče še dodaja, da iz pogodbe o zaposlitvi tožnika pri tožni stranki z dne 4.12.1991 izhaja, da je bil tožnik prevzet na delo k toženi stranki. V uvodu te pogodbe se navaja, da se sklepa na podlagi "sklepa skupščine podjetja o prevzemu delavcev št. 5/1/91 z dne 6.11.1991". V primeru prevzema delavcev pa se avtomatično prenesejo na novega delodajalca vse pravice in obveznosti prejšnjega delodajalca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali iz delovnega razmerja in obstojajo na dan prevzema. Med temi pravicami se upošteva tudi, da se delovna doba delavca dosežena pri prejšnjem delodajalcu upošteva kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Tožnik bi se sicer lahko drugače dogovoril s toženo stranko, vendar iz sporazuma z dne 13.1.1994, na katerega se tožena stranka v reviziji sklicuje, ne izhaja drugačen dogovor. Sporazum določa, da tožniku pripada odpravnina v višini določeni v odločbi z dne 1.10.1993. Ta odločba pa določa, da mu pripada odpravnina za vsako leto dela v podjetju. Iz prej navedenega pa izhaja, da se tožnikova celotna delovna doba pri odmeri odpravnine šteje kot delovna doba dosežena pri toženi stranki.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi 1. odstavka 166. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 155. člena istega zakona.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45-I/94).