Jedro

Ker v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev tožnika nista predlagala nadaljevanja predmetnega pravdnega postopka (česar tožnika ne zanikata in ni bilo pritožbeno sporno), je v predmetni zadevi potrebno zahtevek zavrniti na podlagi tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno odločbo v točki I izreka nadaljevalo pravdni postopek opr. št. II P 7/2016, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad drugo toženo stranko. V točki II izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki glasi: „Ugotovi se, da so Prodajna pogodba z dne 7. 12. 2012 za nepremičnino parc. št. 282/0, k.o. T., Prodajna pogodba z dne 7. 12. 2012 za nepremičnini parc. št. 286/0, k.o. T. in parc. št. 287/0, k.o. T., ter Prodajna pogodba z dne 13. 12. 2012 za nepremičnine parc. št. 283/0, k.o. T., parc. št. 284/0, k.o. T., parc. št. 285/0, k.o. T., parc. št. 278/3, k.o. T. in parc. št. 289/2, k.o. T., ki so bile sklenjene med drugo toženo stranko kot prodajalcem in prvo toženo stranko kot kupcem, nične. Ugotovi se, da so vknjižbe lastninske pravice na nepremičninah: parc. št. 282/0, k.o. T., parc. št. 283/0, k.o. T., parc. št. 278/3, k.o. T., parc. št. 284/0, k.o. T., parc. št. 289/2, k.o. T., parc. št. 286/0, k.o. T., parc. št. 287/0, k.o. T., parc. št. 285/0, k.o. T., ki so bile vknjižene v korist prvo tožene stranke C.P. d.o.o., …, matična št. ..., v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in z učinkom od 23. 11. 2010, neveljavne. Vknjižbe lastninske pravice na nepremičninah: parc. št. 282/0, k.o. T., parc. št. 283/0, k.o. T., parc. št. 278/3, k.o. T., parc. št. 284/0, k.o. T., parc. št. 289/2, k.o.T., parc. št. 286/0, k.o. T., parc. št. 287/0, k.o. T., parc. št. 285/0, k.o. T., ki so bile vknjižene v korist prvo tožene stranke C.P. d.o.o., …., matična št. …, v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in z učinkom od 23. 11. 2010, se izbrišejo in se pri navedenih nepremičninah znova vpiše lastninska pravica v korist drugo tožene stranke P. d.o.o., … , matična št. … ter se z učinki od 27. 1. 2012 dalje vpiše predznamba zastavne pravice (hipoteke) na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 37/2009 z dne 17. 11. 2011 v korist tožnikov: R.P., G. 2, Š., EMŠO … in S.P., G. 2, Š., EMŠO …, za njuno terjatev v znesku 53.687,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 46.923,14 EUR od 19. 1. 2012 do plačila, katera predhodna odredba velja še 8 dni po nastopu pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 37/2009 z dne 17. 11. 2011, vse pod izvršbo.“

2. Zoper citirano sodbo in sklep je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka (v nadaljevanju tožnika), iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnika sodišču prve stopnje očitata, da je sprejelo napačno odločitev, saj sta v postopku izvršbe pridobila veljavno hipoteko oziroma ločitveno pravico z učinkom od 27. 1. 2012 (ki je bila zaradi ničnih pravnih poslov izbrisana), kar je veljavna pridobitev ločitvene pravice glede na kasnejši stečaj druge toženke. V danem primeru gre za tožbeni zahtevek in situacijo iz tretjega odstavka 298.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa, da se v primeru, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko izve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati osnovni seznam. Za presojo časovnega trenutka pridobitve hipoteke ali maksimalne hipoteke je pomemben trenutek, od katerega učinkuje vknjižba njene pridobitve. Lahko se zgodi, da upravitelj izve za takšne vpise šele, ko izve za pravnomočen sklep o dovolitvi vpisa, ki začne učinkovati po stanju pred začetkom stečajnega postopka in se preizkus teh hipotek oziroma maksimalnih hipotek in terjatev, zavarovanih z njimi, izvede po pravilih o poznejšem preizkusu terjatev. V primeru konkretne pravde gre za tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pravnih poslov in za izbrisno tožbo in ne za postopek, v katerem bi tožnika uveljavljala terjatev, kar je predmet urejanja oddelka 5.6 ZFPPIPP, ki se nanaša na posebna pravila o preizkusu terjatev ločitvenih in izločitvenih pravic. Terjatev tožnikov, ki sta jo prijavila v stečajnem postopku, je bila v pretežnem delu priznana, zato uporaba 301. člena ZFPPIPP ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti določbe 205. in 208. člena ZPP, ter bi moralo pozvati stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo, kot je tudi izrecno navedeno v 6. točki obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 816/2015 z dne 6. 1. 2016. Določila oddelka 5.6 ZFPPIPP ne pomenijo, da je uporaba 205. in 208. člena ZPP vedno izključena. Ta kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), saj sodišče prve stopnje sploh ni vsebinsko obravnavalo tožbenega zahtevka. Izpodbijana sodba pa je obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ker sodišče prve stopnje ni pozvalo stečajnega upravitelja, da prevzame postopek, ni bilo procesne predpostavke za nadaljevanje prekinjenega postopka. Tožnika se zavzemata za ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje ter ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo pravilno odločitev (čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), prav tako pa ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) in v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V izogib ponavljanju sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi očitki pa dodaja:

6. Predmetni pravdni postopek je bil prekinjen v posledici začetka stečajnega postopka zoper drugo toženko (205. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno nadaljevalo prekinjen pravdni postopek ter so neutemeljena pritožbena izvajanja, da „niso bile izpolnjene procesne predpostavke za nadaljevanje prekinjenega postopka, ker sodišče prve stopnje ni pozvalo stečajnega upravitelja, da prevzame postopek, kot je prejelo navodilo pritožbenega sodišča“. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta na to, da bi moralo sodišče prve stopnje za nadaljevanje pravdnega postopka namesto določb ZFPPIPP uporabiti določbo 208. člena ZPP. ZFPPIPP kot kasnejši predpis sicer ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP ter se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga po 4. točki 205. člena ZPP nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, da to stori. Vendar pa se glede na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 403/2010, za poziv sodišča stečajnemu upravitelju, naj prevzame pravdo, šteje tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka (tako vročitev je sodišče prve stopnje v tej zadevi opravilo in je vročilnica pripeta k list. št. 91), kar pomeni, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane kršitve ter je pravilno nadaljevalo postopek.

7. Tožnika ne nasprotujeta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil na spletnih straneh portala AJPES dne 4. 8. 2015 objavljen sklep o preizkusu terjatev, dne 18. 1. 2016 pa še sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – 1. dodatni. Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je glede na določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP prenehal razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Ta določba določa časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Dejstvo ali je upnik predlagal nadaljevanje postopka ali ne, pa nato vpliva na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Delno ima prav pritožba, ki opozarja na to, da v konkretnem primeru ne gre za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve (kar ureja 301. člen ZFPPIPP), ampak gre za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice (kar ureja 306. člen ZFPPIPP), saj želita tožnika s predmetno pravdo pridobiti nazaj hipoteko na nepremičninah, ki je bila v posledici upravičene zaznambe vrstnega reda pridobitve lastninske pravice izbrisana. Ker pa drugi odstavek 306. člena ZFPPIPP določa, da se za nadaljevanje pravdnega postopka smiselno uporabljajo drugi do šesti in osmi odstavek 301. člena tega zakona, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je za nadaljevanje pravdnega postopka uporabilo določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP, pravilna.

8. Tretji odstavek 306. člena ZPP določa, da če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka v skladu s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom tega člena, prenehata njegova ločitvena pravica in če je bila prerekana tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, tudi ta terjatev. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in pritožbeno ni sporno, je iz končnega seznama preizkušenih terjatev razvidno, da sta tožnika v stečajnem postopku priglasila terjatev v višini 64.245,52 EUR in ločitveno pravico na nepremičninah. Terjatev je bila delno prerekana, v celoti pa ločitvena pravica, saj je bila predznamovana hipoteka na nepremičninah izbrisana, v posledici česar sta bila upnika (tožnika) napotena na pravdo. Ker v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev tožnika nista predlagala nadaljevanja predmetnega pravdnega postopka (česar tožnika ne zanikata in ni bilo pritožbeno sporno), je v predmetni zadevi potrebno zahtevek zavrniti na podlagi tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP. Ker sta prva toženka in druga toženka enotni sospornici (196. člen ZPP), je po naravi stvari mogoče spor rešiti le na enak način za vse sospornike, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

9. Neutemeljeno se pritožba sklicuje na to, da gre v konkretnem primeru za situacijo iz tretjega odstavka 298.a člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru namreč ne gre za to, da bi bila po stanju ob začetku stečajnega postopka na spornih nepremičninah vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, ki bi bila omejena s hipoteko, katere vknjižba pa še zemljiškoknjižno ne bi bila izvedena ter bi se čakalo na to, da zemljiškoknjižno sodišče opravi vknjižbo, ki bi začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka. Hipoteka tožnikov je bila namreč iz zemljiške knjige že izbrisana in se ne čaka na morebitno odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, kot določa 298.a člen ZFPPIPP.

10. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo tožnikov zavrnilo in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnika s pritožbo nista uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.