Jedro

Ker sta oba nosilca kmetijskih gospodarstev izkazala pravico do uporabe spornih zemljišč, in ker se nista mogla sporazumeti o uporabi teh zemljišč, je upravni organ ravnal pravilno, ko je odločil, da se pri obeh nosilcih vpiše prekrivajoča GERK-a.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se na delu (dveh) GERK-ov z identifikacijskimi številkami, ki jih tudi navaja, ki ju je v evidenco GERK prijavil A.A. sedaj tožnik, vpišeta prekrivajoča GERK-a; da se prekrivajočima GERK-oma pripišeta kmetijski gospodarstvi z ID številko KMG-..., katerega nosilec je tožnik in KMG ..., katerega nosilec je B.B.; da se navedene spremembe po dokončnosti te odločbe po uradni dolžnosti vpišejo v evidenco GERK in o vpisanih spremembah obvesti stranki z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev in da se spremembe posredujejo tudi Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. V svoji obrazložitvi navaja, da je B.B. podal zahtevek za prenos dela GERK-ov. Organ je ugotovil, da ima na zemljišču, za katerega je predlagatelj predlagal vpis dela GERK-ov, že vpisane dele GERK-ov tožnik. Po vpogledu v zemljiško knjigo je organ ugotovil, da je lastnica vseh spornih nepremičnin C.C., roj. D.D. ter da je pri vseh navedenih parcelah vpisana plomba v zadevi Dn 157270/2012, vrsta postopka - vknjižba lastninske pravice in da so vpisane tudi omejitve pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine po opravilni številki postopka Ip 620/12 in sicer kot zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice in kot zaznamba spora o prepovedi odtujitve in obremenitve. Sklicuje se na določbe 34. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Pravilnik). Tožnik je bil tako pozvan, da predloži dokazilo o pravici do uporabe spornih zemljišč. Predložil je tožbo na ugotovitev lastninske pravice na navedenih nepremičninah zaradi priposestvovanja, zaradi česar je v zemljiški knjigi pri navedenih zemljiščih, katerih lastnica je C.C., pri osnovnem položaju nepremičnin vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice, postopek pa še ni zaključen. B.B. pa je predložil notarski zapis kupoprodajne pogodbe, sklenjene med njim in C.C. kot lastnico zemljišč. Ker se stranki nista mogli sporazumeti o uporabi navedenih zemljišč, je bilo treba odločiti o prekrivajočih GERK-ih.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Navaja, da se v obravnavanem postopku ugotavlja zgolj upravičenost do uporabe zemljišč in posledično pravilnost vpisa dela GERK-ov. Iz zemljiškoknjižnih izpisov je razvidno, da je pri spornih nepremičninah vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice z začetkom učinkovanja dne 30. 5. 2012 in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve z začetkom učinkovanja dne 4. 6. 2012, iz izjave C.C., ki jo je predložil predlagatelj vpisa, pa je razvidno, da slednja prepoveduje uporabo navedenih zemljišč tožniku in daje svoje soglasje za uporabo teh zemljišč B.B. Poudarja, da gre v konkretnem primeru za obligacijsko pravico. Prepoved sklenitve obligacijskih razmerij, ki ne pomeni odtujitve, temveč obremenitev, pa se nanaša le na zastavno pravico in na druge omejene oziroma izvedene pravice, ki jih tudi navaja, ne pa na obligacijske pravice (VSL; sklep I Cp 1445/2009).

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je pristojno sodišče z začasno odredbo prepovedalo obremenitev in odtujitev nepremičnin C.C. in je torej vloga B.B., da je z C.C. sklenil kupoprodajno pogodbo, brez podlage za kakršnokoli razpolaganje s temi nepremičninami. Razen tega je E.E. že pred leti kupila nepremičnine od C.C., zato je sodišče C.C. tudi prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin. E.E. in tožnik (njen mož) pa navedena sporna zemljišča tudi ves čas obdelujeta. Zato C.C. B.B.-ju glede na izdano začasno odredbo ni mogla prepustiti nobene pravice, niti ne lastninske pravice, niti ne pravice do GERK. V primeru soglasja za uporabo zemljišča po mnenju tožnika tudi ne gre za obligacijsko, ampak za stvarno pravico, s katero pa C.C. v času, ko naj bi B.B.-ju dala soglasje, ni smela in ni mogla razpolagati. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in da vlogo B.B. za spremembo GERK zavrne oziroma zadevo vrne v ponovno obravnavanje toženi stranki. Hkrati priglaša tudi stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni že v obrazložitvi prvostopenjske odločbe in v obrazložitvi odločbe tožene stranke ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

B.B. - stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da je tožba tožnika popolnoma neutemeljena. V izjavi lastnice zemljišča C.C. je jasno zapisano, da je tožniku večkrat prepovedala uporabo zemljišč in mu nikoli ni dovolila vpisa njenega zemljišča v njegov GERK. Zemljišče je last C.C. in mu ga je prodala po veljavnih predpisih v obliki notarskega zapisa.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavanem primeru je odločitev prvostopenjskega organa, da se na delu GERK-ov vpišeta prekrivajoča GERK-a dveh nosilcev kmetijskega gospodarstva (KMG). Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določbe Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Pravilnik).

Pravilnik prekrivanje GERK-ov med kmetijskimi gospodarstvi ureja v svojem 34. členu. Le-ta določa, da mora nosilec, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča in če teh dokazil ne predloži, upravni organ vpis GERK-ov v register kmetijskih gospodarstev (RKG) z odločbo zavrne (prvi odstavek navedenega člena). Če nosilec, ki želi vpis GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča, upravna enota nosilca, ki ima že vpisan GERK na tem zemljišču, pozove, da se z nosilcem, ki želi vpis GERK, sporazume o vpisu oziroma da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč (drugi odstavek). Kadar oba nosilca predložita dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča in se o uporabi ne moreta sporazumeti, upravna enota odloči o vpisu prekrivajočega GERK na spornem zemljišču (tretji odstavek).

Ob upoštevanju navedenih podzakonskih določb in podatkov v spisu je odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega za njim) po presoji sodišča pravilna. Upravni organ je pravilno ugotovil, da je predlagatelj vpisa GERK-stranka z interesom, predložil dokazila, s katerimi je izkazal pravico do uporabe spornih zemljišč, saj je to pravico izkazoval s sklenjeno kupoprodajno pogodbo in s strani lastnice zemljišč danim soglasjem za uporabo zemljišč. Posledično je upravni organ, glede na zgoraj navedene določbe Pravilnika, tožnika, ki že ima vpisan GERK na tem zemljišču, pozval, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč. Le-ta je pravico do uporabe teh zemljišč izkazoval z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice na navedenih spornih zemljiščih, zaradi česar je v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah, katerih lastnica je C.C., vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice s pričetkom učinkovanja in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve s pričetkom učinkovanja. Glede na to, da sta torej oba nosilca kmetijskih gospodarstev izkazala pravico do uporabe spornih zemljišč in se nista mogla sporazumeti o uporabi teh zemljišč, je upravni organ po presoji sodišča s tem, da je odločil, da se pri obeh nosilcih vpiše prekrivajoča GERK-a, ravnal pravilno. Določbe 34. člena Pravilnika so tako bile pravilno uporabljene.

Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Ni utemeljen tožbeni ugovor, da je B.B. sklenil kupoprodajno pogodbo brez podlage, ker je sodišče C.C. prepovedalo razpolaganje s spornimi nepremičninami. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je bila navedena pogodba sklenjena dne 4. 5. 2012, to je pred izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin dne 31. 5. 2012. Zato tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da C.C. glede na veljavno izdano začasno odredbo ni mogla prepustiti nobene pravice, ne lastninske, ne pravice do GERK. V konkretnem postopku pa tudi ne more biti relevantno dejstvo, kdo zemljišče obdeluje.

Ker je torej odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.