Jedro

V izvršilnem postopku, v katerem je predlagan rubež nematerialnih vrednostnih papirjev, je pristojno sodišče po 100. členu ZIZ.

Izrek

Za odločitev o predlogu za izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Upnik je dne 22.7.2002 pri Okrajnem sodišču v Mariboru predlagal izvršbo zaradi izterjave 34.992 SIT z zamudnimi obrestmi in kot sredstvo izvršbe na prvem mestu predlagal rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev, v lasti dolžnice, pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. Okrajno sodišče v Mariboru se je s sklepom opr. št. Z 02/02298 z dne 8.8.2002 izreklo za krajevno nepristojno in odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. To sodišče pristojnosti ni sprejelo in je dne 16.12.2002 predlagalo, naj v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa krajevno pristojnost sodišča glede na predmet izvršbe in glede na izvršilna sredstva, vselej kot izključno krajevno pristojnost. V obravnavanem primeru je predmet izvršbe izterjava denarne terjatve, torej so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice, ki se vnovčijo, da se upnik poplača iz izkupička. Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev, na prvem mestu rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev. Kadar je predlaganih več izvršilnih sredstev, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je pristojno po prvo navedenem sredstvu (35. člen ZIZ). V obravnavani zadevi je to sodišče, ki je pristojno za odločanje o rubežu nematerializiranih vrednostih papirjev pri Klirinški depotni družbi v Ljubljani.

ZIZ posebej ne ureja krajevne pristojnosti za izvršbo z rubežem vrednostnih papirjev. Pojem vrednostnih papirjev in pravna razmerja v zvezi z njimi ureja Obligacijski zakonik (OZ, Ur. l. RS št. 83/01) v členih 212 do 238, posebne določbe o nematerializiranih vrednostnih papirjev pa ima Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP Ur.l. RS št. 23/99). Vendar ta dva zakona ne urejata pristojnosti sodišč v postopkih v zvezi z nematerializiranimi vrednostnimi papirji, pač pa ima tako določbo novela ZIZ (ZIZ-A Ur. l. RS, št. 75/2002) v 163. a členu. Vendar te določbe ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi. ZIZ-A v 122. členu določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona. ZIZ-A je začel veljati 21.9.2002 in se bo torej postopek v tej zadevi nadaljeval in končal z uporabo tega zakona. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka. Krajevna pristojnost se namreč določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo (17. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). V primerih, ko se med postopkom spremeni določba o pristojnosti, je treba tudi takšno spremembo šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, razen če bi bilo to vprašanje v prehodnih določbah zakona drugače urejeno. Namen take zakonske ureditve (perpetuatio fori) je, da se zagotovi nemoten in ekonomičen potek postopka.

ZIZ posebej ne določa krajevne pristojnosti niti za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev, niti za vpis pravic v javno knjigo, za kar je prejšnji Zakon o izvršilnem postopku določal poseben postopek in predvidel posebno krajevno pristojnost. Zato je treba v obravnavanem primeru uporabiti za določitev krajevne pristojnosti predpis, ki mu je vsebinsko najbliže, to pa je 100. člen ZIZ, po katerem je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. V tej zadevi je to Okrajno sodišče v Mariboru.

Vrhovno sodišče je v tem sporu o pristojnosti odločilo na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ.