27. 6. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Stanka Omerzuja, Maribor, ki ga zastopa Velimir Cugmas, odvetnik v Slovenskih Konjicah, na seji 27. junija 2024

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 71. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11, 63/13, 17/15 in 104/20) in 154. člena Sodnega reda (Uradni list RS št. 87/16 in 127/21) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 77. člena Sodnega reda v delu, ki se glasi "razen če sodnik v posamezni zadevi določi drugače", se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. in 2. člena Pravilnika o uporabi predalčnikov na Okrožnem sodišču v Mariboru, Višjem sodišču v Mariboru in Okrajnem sodišču v Mariboru št. Su 200100/2014 z dne 3. 9. 2014 se zavrže.

4.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 3140/2017 z dne 30. 12. 2021 v zvezi s I. in III. točko izreka sodbe Višjega sodišča v Mariboru št. IV Kp 3140/2017 z dne 15. 6. 2020 in s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. II K 3140/2017 z dne 4. 10. 2019 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 16/23 – KZ-1) in mu je bila izrečena pogojna obsodba. Vrhovno sodišče je njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo. Pritožnik zoper navedene sodbe vlaga ustavno pritožbo in zatrjuje kršitev pravic iz 2., 14., 15., 16., 22., 23., 27., 28., 29., 34. in 35. člena Ustave ter 6., 13., 14., 17. in 18. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Ustavnemu sodišču predlaga, naj njegovo ustavno pritožbo sprejme v obravnavo in nato izpodbijane sodbe razveljavi.

Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti v 1. točki izreka navedenih predpisov. Glede 71. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in 154. člena Sodnega reda navaja, da je letni razpored sodnikov v diskreciji predsednika sodišča, kar naj bi imelo za posledico kršitev pravice do zakonitega oziroma naravnega sodnika, saj naj bi bilo s podelitvijo pristojnosti za sprejem letnega razporeda dela oblikovanje senatov dejansko prepuščeno subjektivni volji posameznika, to je predsedniku sodišča. Pobudnik meni, da pravici do naravnega sodnika v primeru senatnega sojenja ne more biti zadoščeno, če odloča edini preostali senat glede na letni razpored sodnikov, saj takšna sestava senata ni v ničemer naključna. S tem je po njegovem mnenju ogrožena nepristranskost in poštenost sojenja iz 23. člena Ustave. Glede izjeme iz drugega odstavka 77. člena Sodnega reda, ki sodniku omogoča, da lahko obdolženega posede na "zatožno klop" v sredini razpravne dvorane, ne pa poleg zagovornika na sodnikovi desni strani, pobudnik zatrjuje, da je takšna ureditev v nasprotju z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave, s pravnimi jamstvi v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave ter s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave. Glede Pravilnika o uporabi predalčnikov na Okrožnem sodišču v Mariboru, Višjem sodišču v Mariboru in Okrajnem sodišču v Mariboru št. Su 200100/2014 z dne 3. 9. 2014 (v nadaljevanju Pravilnik) pa pobudnik navaja, da je v nasprotju z načelom enakosti v kazenskem postopku iz 22. in 29. člena Ustave. Prepovedoval naj bi mu namreč, da bi imel na glavni obravnavi v posesti naprave, ki omogočajo slikovno oziroma zvočno snemanje, torej tako pametni telefon kot tudi računalnik, posledično pa naj bi bil kot obdolženi postavljen v neenak položaj v primerjavi s tožilcem, za katerega navedena prepoved ne velja. Pravilnik naj bi kršil tudi njegovo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave, saj naj bi ga omejeval pri pripravi obrambe v kazenskem postopku. Pobudnik pravni interes za pobudo utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, protiustavnost izpodbijanih določb pa utemeljuje z enakimi razlogi, kot jih je navedel že v ustavni pritožbi. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane protiustavne določbe razveljavi oziroma odpravi.

B.

Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za presojo ustavnosti 71. člena ZS in 154. člena Sodnega reda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka). Pri tem se ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Ustavno sodišče je že presodilo, da drugi odstavek 77. člena Sodnega reda v delu, ki omogoča, da sodnik odloči, da obdolženi ne sedi poleg zagovornika, temveč na t. i. "zatožni klopi", ne učinkuje neposredno, saj je uveljavitev izjeme od predvidenega sedežnega reda mogoča le s posebno sodniško odločitvijo.[1] V takem primeru se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik ima pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti le tistih izpodbijanih določb, na katerih temeljijo z ustavno pritožbo izpodbijane odločitve sodišč. Iz izpodbijanih sodb pa izhaja, da je sodišče na vseh narokih, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana sodba, ravnalo v skladu z osnovnim pravilom iz 77. člena Sodnega reda in je pobudniku omogočilo, da je sedel ob svojem zagovorniku, torej na sodnikovi desni strani, za kar si je pobudnik tudi prizadeval. To pomeni, da sodišče izjeme "razen, če sodnik v posamezni zadevi določi drugače," ki jo pobudnik ocenjuje kot ustavno sporno, na narokih, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana sodba, sploh ni uporabilo. Glede na navedeno torej tudi morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla izboljšati pravnega položaja pobudnika, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa. Zato je treba pobudo za presojo ustavnosti drugega odstavka 77. člena Sodnega reda v izpodbijanem delu zavreči (2. točka izreka).

6.Glede pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti 1. in 2. člena Pravilnika je mogoče ugotoviti, da je pobudnik isti predpis že izpodbijal s pobudo v zadevi št. U-I-292/18, ki jo je Ustavno sodišče s sklepom z dne 9. 5. 2019 zavrglo. Presodilo je namreč, da Pravilnik ne posega v pobudnikove pravice oziroma v njegov pravni položaj, zaradi česar pobudnik, skladno s 24. členom ZUstS, ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti.[2] Glede na to, da pobudnik ni izkazal nobenih novih okoliščin, ki bi vplivale na morebitno drugačno presojo Ustavnega sodišča, je treba tudi tokratno pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti 1. in 2. člena Pravilnika zavreči iz enakih razlogov, kot jih je Ustavno sodišče že navedlo v sklepu št. U-I-292/18 (3. točka izreka).

7.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (4. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-292/18 z dne 9. 5. 2019, 3. točka obrazložitve.

[2]Prav tam, 6. točka obrazložitve.