Jedro

Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je na predmetu izvršbe vzpostavljena etažna lastnina. To pa pomeni, da stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), na katerega se sklicuje pritožnik, v konkretnem primeru ne velja. Gre za izjemo od navedenega načela, po katerem posamezni deli, na katerih je vzpostavljena etažna lastnina ne delijo usode zemljišča in niso sestavni del le-tega, temveč predstavljajo pravno samostojno stvar.

V nasprotju z načelom superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavina zemljišča in ni v samostojnem pravnem prometu, z vzpostavitvijo etažne lastnine stavbišče postane neločljivo povezan skupen del stavbe, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe v etažni lastnini, in je tako stavbišče tisto, ki ni več v samostojnem pravnem prometu. Neločljivo je povezano z lastnino na posameznem delu. V konkretnem primeru to za stavbišče iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, kar bo res še treba urediti. A to ne predstavlja ovire za prodajo posameznega dela, ki je kot tak vknjižen v zemljiški knjigi v korist dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika na nedopustnost izvršbe z dne 19. 2. 2020 v izvršilni zadevi I 121/2018 in ugovor z dne 5. 12. 2019 v izvršilni zadevi VL 73843/2012, zavrnilo.

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik. Predlaga razveljavitev sklepa in prekinitev postopka izvršbe. Navaja, da je dolžnik A. A. lastnik posameznega dela stavbe št. 1 v stavbi 2222 k.o. 0000, na katero teče izvršba. Opozarja, da zemljišče, ki se nahaja pod posameznim delom, ki je predmet izvršbe, ni v solasti lastnikov posameznih delov stavbe in ta stoji na tujem zemljišču. Ker stavba deli usodo zemljišča, meni, da se lokal brez zemljišča ne more prodajati in izvršba nanj ne sme teči. Ker je parcela v lasti tretje osebe ne gre za pripadajoče zemljišče k stavbi in tudi ne za njen splošni skupni del, kar bi moralo tako sodišče kot cenilec upoštevati in bi bila vrednost lokala drugačna. Ker sodišče o pripombah dolžnika na cenitev še ni odločalo, meni, da izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnika vodilni upnik predlaga njeno zavrnitev. Vztraja, da stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta v konkretnem primeru ne velja, saj je na stavbi vzpostavljena etažna lastnina, ki predstavlja izjemo od navedenega načela. Ker je predmet izvršbe posamezni del stavbe v lasti dolžnika, ne pa nepremičnina, ki bi predstavljala splošni skupni del, razloga za prekinitev oziroma ustavitev izvršilnega postopka ni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

6. S sklepi o izvršbah je bila v vodilni in pristopnih izvršilnih zadevah izvršba med drugim dovoljena na posamezen del stavbe št. 1 v stavbi št. 0000 2222, katerega zemljiškoknjižni lastnik je dolžnik A. A. do celote. Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je na predmetu izvršbe vzpostavljena etažna lastnina. To pa pomeni, da stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), na katerega se sklicuje pritožnik, v konkretnem primeru ne velja. Gre za izjemo od navedenega načela, po katerem posamezni deli, na katerih je vzpostavljena etažna lastnina ne delijo usode zemljišča in niso sestavni del le-tega, temveč predstavljajo pravno samostojno stvar.

7. Pomen ustanovitve etažne lastnine je v spremembi stvarnopravnega režima posameznega dela stavbe. Po načelu superficies solo cedit,1 je zgradba sestavina zemljišča, na (nad, pod) katerem stoji in deli njegovo usodo; torej ni v samostojnem pravnem prometu: pravica na stavbi je akcesorna pravici na zemljišču. Z ustanovitvijo etažne lastnine pa so posamezni deli stavbe izvzeti iz tega režima: postanejo – skupaj s solastnino na skupnih delih, ki je akcesorna etažni lastnini in je ni dovoljeno razdružiti - samostojni objekti lastninske pravice in drugih stvarnih pravic. Posamezni deli stavbe pridobijo položaj samostojne nepremičnine. Spremeni pa se tudi pravni položaj parcele: ta ni več samostojen predmet lastninske pravice pač pa postane skupni del stavbe v etažni lastnini in je (po ustreznih idealnih deležih) akcesorna lastninski pravici etažnih lastnikov (prim. 105. člena SPZ).2

8. Po povedanem v nasprotju z načelom superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavina zemljišča in ni v samostojnem pravnem prometu, z vzpostavitvijo etažne lastnine stavbišče postane neločljivo povezan skupen del stavbe, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe v etažni lastnini, in je tako stavbišče tisto, ki ni več v samostojnem pravnem prometu. Neločljivo je povezano z lastnino na posameznem delu. V konkretnem primeru to za stavbišče (stavba 2222 stoji na nepremičnini z ID 2222 333/44) iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, kar bo res še treba urediti. A to ne predstavlja ovire za prodajo posameznega dela, ki je kot tak vknjižen v zemljiški knjigi v korist dolžnika. Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZIZ je namreč lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena.

9. Neurejeno zemljiškoknjižno stanje glede stavbišča in v zvezi s tem že podane pripombe dolžnika na cenitev bo sodišče prve stopnje še obravnavalo v okviru ugotavljanja vrednosti nepremičnine, na vodenje izvršbe na posamezen del stavbe št. 1 v stavbi št. 0000 2222, katerega zemljiškoknjižni lastnik je dolžnik A. A. do celote, pa to dejstvo ne vpliva.

10. Pritožba tako ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Po določbi 8. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. 2 Tako Jure Debevec: Razmerja pri etažni lastnini, nastali pred uveljavitvijo SPZ (t. i. dejanska etažna lastnina), Pravna praksa, 2012, št. 43, str. 9.