Jedro

Ker je izročevalec z izročilno pogodbo, ki jo je sklepal že po razlastitvi parcele, katere zemljiškoknjižni lastnik pa je še vedno bil, le-to izročil svoji hčeri in to v izročilni pogodbi izrecno navedel s tem, ko jo je jasno citiral še predno mu je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ki tedaj tudi še ni bil v teku in je prevzemničin brat kot dedič tudi soglašal s takšno izročilno pogodbo, za dedovanje te nepremičnine ne pridejo v poštev določbe Zakona o dedovanju, ampak določba 3. odst. 80. člena ZDEN. Dedinja denacionalizirane parcele je zato prevzemnica po izročilni pogodbi, na podlagi 3. odst. 80. člena ZDEN.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu sklep o dedovanju spremeni: v točki I/5, tako da je zapuščinsko sodno takso v znesku 33.380,00 SIT dolžna nositi dedinja M. K. sama, v točki II, tako da se parc. št. 675/1 njiva 10604 m2 in barjanski travnik 5334 m2, vpisana v vl. št. 4754 k.o. B..., dodeljuje v last M. K., rojeni G., rojeni 23.12.1937., B. in v točki III, tako da se odredi zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani po pravnomočnosti tega sklepa o dedovanju pri vl. št. 4754 k.o. B.s parcelo št. 675/1 vknjižba lastninske pravice na osebo M. K., rojena G., rojena 23.12.1937, B., do celote.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da je po pokojnem M. G. že tekel zapuščinski postopek in so bili s pravnomočnim sklepom o dedovanju, opr. št. O 2/75 z dne 15.4.1975 Občinskega sodišča na Vrhniki, za dediče zapuščine na podlagi zakona razglašeni zapustnikova vdova M. G. in zapustnikova potomca M. G. in M. K. vsak od njih do 1/3 zapuščine, nakar so si dediči z dednim dogovorom med seboj razdelili tedaj obravnavano zapuščinsko premoženje. Ugotovilo je, da je bila v postopku denacionalizacije z odločbo z dne 12.6.1997 vzpostavljena lastninska pravica pri parc. št. 675/1, ki je sedaj vpisana pri vl. št. 4754 k.o. B..., kar predstavlja dodatno zapuščinsko premoženje po njem. Zapustnikova vdova M. G. je umrla in zapustila ista potomca kot M. G., t.j. M. G. in M. K., ki sta se oba prijavila k dedovanju, da bi sprejela vsak svoj pripadajoči dedni delež. Odmerjena je bila zapuščinska taksa in naloženo obema dedičema, da plačata v sorazmerju z deležem podedovanega premoženja vsak 1/2 zapuščinske takse. Parcelo št. 675/1, vpisano v vl. št. 4754 k.o. B..., je na podlagi zakona dodelilo v last zakonitima dedičema M. G. in M. K. vsakemu do 1/2 ter odredilo temu ustrezna zemljiškoknjižna vpisa po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sodišče prve stopnje je tako odločilo kljub navedbam dedinje M. K., da je zapustnik z izročilno pogodbo z dne 26.3.1969 njej izročil v last parcelo št. 675/1 k.o. B... in je to tudi izrecno zapisal. Zato meni, da pripada njej. Sodišče je o tem, ker gre za sporno pravno vprašanje, zavzelo stališče, da izročilna pogodba ni upošteven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice M. K. in temu ustrezno tudi odločilo. Zoper sklep o dedovanju se je pritožila dedinja M. K.. Izpodbija ga zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da zahteva lastništvo sporne parcele na podlagi Zakona o denacionalizaciji (ZDEN), na izročilno pogodbo pa se sklicuje le, ker je v njej jasno izražena volja zapustnika, da prav ona postane lastnica te parcele. Parcela št. 675/1 k.o. B... je bila pokojniku odvzeta že na podlagi arondacijske odločbe z dne 19.5.1961. Izročilna pogodba in pogodba o dednih odpovedih je bila 26.3.1969 sklenjena. Tedaj je bil pokojni še vedno zemljiškoknjižni lastnik, čeprav je bil seznanjen, da mu je bila parcela odvzeta. Tedaj je namreč izvedel, da bo projekt svinskih hlevov propadel in ker je bil še zemljiškoknjižni lastnik, je upal, da mu bo ta parcela dejansko vrnjena. Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti za pravno podlago 3. odst. 80. člena ZDEN in ne bi smelo upoštevati parcele kot dodatno zapuščino. Upoštevati je treba zapustnikovo voljo, sicer pa je tudi dedinja ostala na kmetiji in skrbela za oba starša in se s kmetijo tudi preživlja, M. K. pa nima več statusa kmeta. V izročilni pogodbi tudi ne gre za nikakršno zmoto, kot to hoče prikazati M. G.. Predlaga, da se izpodbijani sklep o dedovanju tako spremeni, da je edina dedinja glede denacionalizirane parcele pritožnica, podrejeno pa, da se sklep o dedovanju razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba je utemeljena. Parcela št. 675/1 k.o. B... je bila sedaj pok. M. G. razlaščena z arondacijsko odločbo z dne 25.10.1961. V času sklepanja izročilne pogodbe z dne 26.3.1969 torej ni bil dejanski lastnik te nepremičnine, čeprav je bil še vedno zemljiškoknjižni lastnik te parcele, ker je bil zemljiškoknjižni vpis po arondacijski pogodbi predlagan šele 4.6.1969. V konkretnem primeru je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da v času sklepanja izročilne pogodbe s sporno predmetno parcelo ni mogel veljavno pogodbeno razpolagati glede na dejstvo, da je bila ta parcela vrnjena in glede na določbo 80. člena ZDEN. V 3. odst. tega člena je namreč določeno, da dednopravne pogodbe, sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki upravičencu pripade po odločbi o denacionalizaciji, razen če ni v pogodbi izrecno navedeno, da se nanaša tudi na to premoženje. Prav za tak primer pa v tej zadevi gre. Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, kot je pogodba z dne 26.3.1999, ki jo ureja Zakon o dedovanju v 4. poglavju, je dednopravna pogodba. Ker je v tej pogodbi jasno in nedvoumno zapisano, da izročevalec M. G. st. izroči in prepušča svoji hčerki M. K. v njeno pravo popolno in nepreklicno last in posest tudi parcelo št. 675/1, gre za izjemo po 3. odst. 80. člena ZDEN, ki ima za posledico, da ta izročilna pogodba učinkuje tudi glede premoženja, ki upravičencu pripade po odločbi o denacionalizaciji, torej glede parcele št. 675/1. Za to parcelo zato ni mogoče uporabiti določbe 82. člena ZDEN in razdeliti denacionalizirano parcelo s sklepom iz 1. odst. 221. člena Zakona o dedovanju. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je to parcelo dodelilo zakonitima dedičema vsakemu do 1/2, je po prepričanju pritožbenega sodišča pravno zmotna. Ker je sedaj pok. M. G. ob sklepanju izročilne pogodbe vedel, da je bila ta parcela razlaščena z arondacijsko odločbo, pa je kljub temu izrazil, da jo izroča hčeri, je za pritožbeno sodišče nedvomno, da je z njo želel razpolagati za primer, če bi bila parcela kdaj vrnjena, kar se je tudi kasneje zgodilo. Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s stališči pritožnice, da je dedna odpoved M. G. veljavna tudi glede vrnjene parcele št. 675/1. Ta dedna izjava je bila namreč podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, zato nima pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji. Ker pa se je M. G. z izročilno pogodbo strinjal in jo odobril, pa iz tega razloga ne bi mogel uveljavljati svojih zahtevkov iz naslova dedovanja po pokojnem očetu. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo vse za odločitev pomembne dejanske okoliščine, je pa zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, izpodbijani sklep o dedovanju spremenilo tako, da se parcela št. 675/1 vpisana v vl. št. 4754 k.o. B... v celoti dodeli v last pritožnici M. K., na katero naj se tudi opravi vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi. Glede na takšno odločitev pa je pritožbeno sodišče tudi spremenilo odločitev, da mora plačati sodno takso dedinja M. K. v celoti, ne pa tudi do polovice M. G. ki po spremenjeni odločbi ni več deležen dedovanja.