Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ratio zakonske ureditve odpravljanja pomanjkljivosti tožbe (vključno z nepredloženimi pooblastili) nalaga restriktivno razlago določb o dodatnem podaljševanju roka za njihovo odpravo (drugi odstavek 110. člena ZPP).
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov za podaljšanje roka za predložitev pooblastil za zastopanje tožnikov (še živečih upravičencev, prvotnih članov Agrarne skupnosti A).
2. Proti sklepu vlaga v imenu tožnikov pritožbo odvetnik X. Sklicuje se na vse pritožbene razloge, določene v ZPP (1) in sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišču očita, da so njegovi razlogi formalistični. Sodišču je moralo biti že na prvi pogled znano število potencialnih materialnih sospornikov, kar 282. Za pridobitev pooblastila od toliko različnih oseb je 15 dni prekratek rok. V takšnem roku naloženega dejanja v resnici ni mogoče izpolniti. Iz tega razloga je po prepričanju pritožnikov očitek sodišča, da predlog ni dovolj konkretiziran, neutemeljen. Nazadnje še trdi, da izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj se sodišče o dejstvu izredno velikega števila tožnikov sploh ne izreče. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ko stranka uveljavlja pravico do sodnega varstva, pravni red od nje utemeljeno pričakuje, da bo to storila na skrben način. Tožba, vložena v pravdnem postopku, mora biti zato načeloma popolna (180. člen ZPP). K popolnosti tožbe v širšem smislu spada tudi zahteva, da pooblaščenec ob prvem pravdnem dejanju predloži pooblastilo (prvi odstavek 98. člena ZPP).
5. Da bi procesni zakon do strank, ki uveljavljajo svoje materialnopravne pravice, vendarle ne bil nesorazmerno tog ter strankinih procesnih spodrsljajev ne bi sankcioniral s takojšnjim zavrženjem, in ravno zaradi učinkovite zagotovitve pravice do sodnega varstva, vendarle daje možnost, da pomanjkljivost tožbe v dodatnem roku odpravijo (drugi odstavek 98. člena ZPP ter prvi odstavek 108. člena ZPP).
6. Ta dodaten rok je torej v prvi vrsti namenjen odpravi pomanjkljivosti, ni pa ga mogoče razlagati tako, da stranko odvezuje dolžnosti, da pred pristopom na sodišče svojo sodno varstveno vlogo skrbno in popolno sestavi.
7. Prav opisan ratio zakonske ureditve odpravljanja pomanjkljivosti tožbe vključno z nepredloženimi pooblastili, nalaga ustrezno restriktivno razlago določb o morebitnem še dodatnem podaljšanju roka za odpravo pomanjkljivosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP.
8. Ravnanje sodišča, ki z izpodbijanim sklepom predlogu za podaljšanje roka ni ugodilo, zato po prepričanju pritožbenega sodišča ni pretirano formalistično, kot trdi pritožnik, marveč izhaja iz prej opisanega substančnega izhodišča, da je načelno treba pred sodišče priti pripravljen. V tem primeru to pomeni, da je treba tožbo skrbno in popolno sestaviti, ne pa se prepuščati pričakovanju, da bo sodišče dopustilo sestavljanje vloge sproti, med postopkom.
9. Res je, da v izjemnih primerih to ni mogoče, ker se zaradi zamude prekluzivnih ali zastaralnih rokov z vložitvijo tožbe mudi ter hkrati kompleksnost položaja lahko takšno stranko sili, da (tudi) zavestno vloži nepopolno tožbo. Pritožniki ne trdijo, da gre v obravnavani zadevi za tak ali v bistvenem podoben primer – ko bi torej že pred vložitvijo tožbe ne mogli zbrati vsega potrebnega za vložitev popolne tožbe. Torej v času, ko jih „pravnoformalistični“ sodni roki še ne priganjajo.
10. Česa podobnega (česarkoli opravičljivega v luči drugega odstavka 110. člena ZPP) ne trdijo niti v predlogu za podaljšanje roka. V pritožbi pa trdijo zgolj to, da bi moralo sodišče že zaradi enormnega števila strank rok podaljševati. Pritožbeno sodišče jim odgovarja, da takšne samoumevnosti ni ravno zato, ker bi morala biti pooblastila za zastopanje načeloma zbrana že ob sami vložitvi tožbe. Če niso bila, bi morala tožeča stranka z razumnimi razlogi to opravičiti vsaj v predlogu za podaljšanje roka. Ker tega ni storila, se sodišče prve stopnje tudi ni imelo do česa opredeljevati. Procesni očitek, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, je zato neutemeljen.
11. Neutemeljena je tako celotna pritožba in ker ob tem sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče takšno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – Uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa)