Jedro

Odločba FURS ne predstavlja novih, spremenjenih okoliščin, ki bi nastali po pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 1. 2016, ki bi lahko predstavljala dejansko podlago novemu predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za pritožbeni postopek z dne 16. 11. 2016 zavrnilo. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek že pravnomočno zavrnjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 626/2016 z dne 25. 5. 2016. Sodišče prve stopnje odločbe Finančne uprave RS (v nadaljevanju: FURS), s katero ji je bilo naloženo plačilo 337.844,70 EUR in, da tožena stranka vsa pridobljena sredstva porabi za to poravnavo te obveznosti, v tem postopku ni upoštevalo. Šlo je namreč za okoliščine, ki so obstajale pred pravnomočnostjo sklepa 25. 5. 2016, s katerim je bil predlog tožene stranke za taksno oprostitev zavrnjen. Prejema odločbe FURS torej ni mogoče šteti kot novo dejstvo, ki bi nastalo na strani tožene stranke po že pravnomočno zaključenem postopku taksne oprostitve.

2. Kot dodaten razlog za svojo odločitev je sodišče prve stopnje še pojasnilo, da tožena stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sredstev za plačilo sodne takse v višini 9.165,00 EUR ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Tožena niti ni pojasnila, kako bi morebitna zadolžitev oziroma pridobitev sredstev za plačilo sodne takse na drugačen način vplivala na njeno dejavnost oziroma ni navedla, zakaj to ni možno. Tožena stranka torej ni navedla minimuma tistih dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan iz 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki bi opravičeval njen predlog.

3. Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in toženo stranko oprosti plačila sodne takse v tem postopku. Zahtevala je povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Bistveni pritožbeni razlogi so, da je odločbo FURS-a prejela 9. 3. 2016, to je po tem, ko je sodišču v dopolnitvi vloge za oprostitev plačila sodne takse že navedla, vsa v tistem trenutku znana dejstva, to je bilo 24. 2. 2016. Če je sodišče, kar je navedlo v 4. točki obrazložitve menilo, da ni v predlogu zatrjevala dovolj dejstev, bi jo moglo na to opozoriti. Premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožene stranke nedvomno kaže na to, da nima sredstev za plačilo sodne takse v višini 9.165,00 EUR, niti jih ni zmožna zagotoviti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek s predlogom za oprostitev (odlog ali obročno plačilo sodne takse) za pritožbeni postopek je tekel najprej na podlagi predloga tožene stranke z dne 27. 1. 2016. S sklepom 1. 2. 2016 je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolni tako, da predlogu na predpisanem obrazcu priloži pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju (red. št. 45). Sodišče prve stopnje je zaključilo postopek s sklepom 10. 3. 2016 (red. št. 47), ki je bil pravnomočno končan s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 626/2016 25. maja 2016 (red. št.53).

6. Iz trditev tožene stranke v vlogi za oprostitev plačila sodne takse z dne 17. 11. 2016 izhaja, da je odločba FURS, ki jo je prejela 19.3.2016, postala izvršljiva 9. 4. 2016. Tožena stranka bi s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 3. 2016, ki jo je vložila 11. 4. 2016 lahko uveljavljala prejem odločbe FURS kot novo dejstvo, katerega ni mogla brez svoje krivde navesti do konca postopka odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse z dne 27. 1. 2016 (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

7. Zato sodišče druge stopnje v celoti soglaša z razlogi v 3. točki izpodbijanega sklepa, da odločba FURS ne predstavlja novih, spremenjenih okoliščin, ki bi nastali po pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 1. 2016, ki bi lahko predstavljala dejansko podlago novemu predlogu. Sodišče druge stopnje sicer pripominja, da tožena stranka res ni mogla v roku, v katerem ji je bilo naloženo, da predlog dopolni navesti, da je 9. 3. 2016 prejela odločbo FURS-a. Sklep s pozivom, da dopolni predlog z dne 17. 1. 2016, ji je bil vročen po domnevi 17. 2. 2016 (drugi in četrti odstavek 141. člena ZPP, primerjaj vročilnico, pripeto k red. št. 45). Rok za dopolnitev vloge je iztekel 4. 3. 2016. Vendar opisani potek postopka, zaradi že navedenih razlogov, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča druge stopnje. Tožena stranka je dejansko prejela odločbo FURS-a preden je postal sklep, s katerim je bil njen predlog za taksno oprostitev zavrnjen pravnomočen.

8. Tožena stranka z vlaganjem novega predloga ne more več zase doseči ugodne rešitve v postopku. Kot je bilo že pojasnjeno, je bila tožena stranka že opozorjena, naj dopolni svoj predlog z izjavo o premoženjskem stanju. Slednje povsem zadošča dolžnosti sodišča, da mora stranke poučiti, kaj morajo storiti za to, da bo izpolnjena njihova obveznost pred vsebinskim odločanjem sodišča o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tožena stranka je bila že v razlogih sklepa I Cpg 626/2016 z dne 25.5.2016 (red. št. 53), v tem postopku seznanjena, da le splošno mnenje tožene stranke glede 4. točke obrazložitve brez konkretiziranih pritožbenih razlogov, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča druge stopnje, kot je bilo sprejeto v tem pritožbenem postopku.

9. Sodišče prve stopnje mora pri presoji, ali obstojijo pri toženi stranki razlogi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (četrti in peti odstavek 11. člena ZST-1). Kot je bilo že pojasnjeno, veljajo tudi za odločanje o sodnih taksah v postopku pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 (primerjaj sklep I Cpg 626/2016 z dne 25. 5. 2016, red. št. 53), česar tožena stranka ni zmogla.

10. Sodišče prve stopnje bi moralo sicer nov predlog tožene stranke zavreči, ker je o identičnem predlogu že odločalo, navedene odločbe FURS-a pa ni smelo uporabiti kot nove, spremenjene okoliščine za ponovno vsebinsko odločanje o utemeljenosti predloga. Ker pa je vsebinsko presojalo predlog tožene stranke, sodišče druge stopnje odločitve sodišča prve stopnje ni spreminjalo.

11. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na bistvene pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena bistvena postopkovna kršitev, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (366., drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

13. O pritožbenih stroških sodišče druge stopnje ni odločalo, ker jih tožena stranka ni opredeljeno navedla (163. člen ZPP).