Jedro

Utemeljeno uveljavlja pritožnica, da se čas (zapadlih za zadnje leto), določen v 2. in 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, saj to izrecno določa tretji odstavek navedenega člena, in ne od datuma naroka za razdelitev kupnine, eno leto nazaj, kot navaja sodišče prve stopnje.

Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov, je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi.

Določbe 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se: - v prvem odstavku 1. točke izreka terjatev iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje zviša za 73,47 EUR, torej na skupno 716,21 EUR, - v četrti alineji drugega odstavka 1. točke izreka znesek 14.246,07 EUR zniža za 73,47 EUR, tako da se poplača del zamudnih obresti na terjatev upnika N banke d.d., v zadevi In 123/2012 v višini 14.172,60 EUR; - v prvem delu prvega odstavka 2. točke izreka znesek 14.347,55 EUR zniža za 73,47 EUR, tako da se po pravnomočnosti sklepa na račun N banke d.d., nakaže znesek 14.274,08 EUR, - v drugem delu prvega odstavka 2. točke izreka pa znesek 642,74 EUR zviša za 73,47 EUR, tako da znaša skupno 716,21 EUR, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem drugem odstavku 2. točke izreka potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbe z dne 16. 7. 2015 zoper sklep z dne 6. 7. 2015.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: Sklep o delitvi kupnine z dne 26. 2. 2015 se spremeni oziroma dopolni z naslednjimi odločitvami: 1) Točka 1 se dopolni s 3. alinejo, ki se glasi: „Terjatve iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, skupaj v višini 642,74 EUR“.

Dosedanja 3. alineja postane 4. alineja, v kateri se znesek 14.881,81 EUR nadomesti z zneskom 14.246,07 EUR.

2) V točki 2 prvi del stavka se znesek 14.990,29 EUR nadomesti z zneskom 14.347,55 EUR, drugemu delu stavka, ki je zapisan kot odstavek, se doda tretji del stavka, ki se glasi: „na prehodni podračun MF DURS št. SI000, sklic 00, koda namena TAXS BIC BANKE 000 znesek 642,74 EUR.

Razveljavljen 2. odstavek, 2. točke sklepa se nadomesti s tekstom: „Zahtevek upnice Republika Slovenija, da se kot prednostna poplača tudi terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti na terjatve iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje in stroški izvršilnega postopka v zadevi Okrajnega sodišča v Ajdovščini, opr. št. In 45/2013, sodišče zavrne.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila upnica Republika Slovenija zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da sodišče prednostih terjatev upnice, ki so v seznamu izvršilnih naslovov z dne 19. 2. 2015 navedene pod točko 1., 2., 3. in 4., ni priznalo kot terjatve za prednostno plačilo iz razloga, ker gre za terjatve izven določenega enoletnega roka za uveljavljanje prednostnega poplačila. Plačilo zakonskih zamudnih obresti priznanih prednostnih terjatev po seznamu izvršilnih naslovov od točke 5 do 34 je sodišče zavrnilo sklicujoč se na ustaljeno sodno prakso npr. odločba Višjega sodišča II Ip 301/2015. Za stroške izvršilnega postopka po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ajdovščini In 45/2013, katerih prednostno poplačilo je sodišče prav tako zavrnilo, pa je sodišče zapisalo, da niso bili potrebni za predmetni izvršilni postopek. Po mnenju upnice sodišče v obrazložitvi sklepa zmotno navaja, da se kot prednostne terjatve iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje po 197. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), štejejo samo tiste, ki so zapadle zadnje leto od datuma naroka za razdelitev kupnine, eno leto nazaj. V tretjem odstavku 197. člena ZIZ je izrecno določeno, da se čas, določen v 2. in 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ šteje od dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Sklep o izročitvi je bil izdan 13. 1. 2015, zato je upnica v seznamu izvršilnih naslovov z dne 19. 2. 2015 pravilno priglasila prednostne terjatve iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, ki so zapadli v obdobju od 13. 1. 2014 do 13. 1. 2015. Sodišče bi moralo prednostno terjatev upnice priznati v celoti. Priznati bi ji moralo tudi plačilo obresti prednostnih terjatev iz naslova prispevkov. 197. člen ZIZ ne specificira glavnice kot edine, ki naj bi se prednostno poplačala. Davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino so davščine, ki so bile neporavnane v obdobju enega leta od izročitve, zato brez dvoma zajemajo tudi pripadajoče zamudne obresti (tretji odstavek 93. člena ZDavP-2). Iz same jezikovne razlage 197. člena ZIZ, ki navaja „za zadnje leto zapadle davščine“ se utemeljeno domneva, da te vključujejo tudi obresti od glavnic, ki jih zavezanec ni poravnal v predpisanem roku. Obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varstvo so bile v skladu z drugim odstavkom 208. člena ZIZ obračunane po stanju na dan razdelitvenega naroka, ki je bil razpisan za dne 26. 2. 2015. Upnica meni, da je upravičena do povračila zamudnih obresti, enako kot so priznane zamudne obresti od stroškov izvršilnega postopka, čeprav navedeni člen v 1. točki prvega odstavka, enako kot pri 3. točki, ne specificira tega izrecno. Povezovanje preostalih prednostnih terjatev z davkom na promet nepremičnin, glede obračuna zamudnih obresti, je zmotno. S prodajo nepremičnine v sodnem izvršilnem postopku terjatev davka na promet nepremičnin šele nastane, zato 14. člen Zakona o davku na promet nepremičnin določa posebnost, da se pri prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku zamudne obresti ne zaračunavajo. Za zadnje leto zapadle davščine pa so že nastale. Opozarja tudi na določbo 208. člena ZIZ, ki v drugem odstavku določa obveznost upnikov, da obračunajo svojo terjatev na dan razdelitvenega naroka, torej z obračunanimi zamudnimi obrestmi. Argumentacija sodišča je nasprotujoča in nevzdržna. Pri zavrnitvi poplačila obresti ne gre za ustaljeno sodno prakso, kot to navaja sodišče. Upnica prilaga sklepe naslovnega sodišča in Okrajnega sodišča v Kamniku in v vseh naštetih primerih je bila terjatev upnice v skladu s 197. členom ZIZ priznana v celoti, skupaj z zamudnimi obrestmi. Glede na četrti odstavek 3. člena Zakona o davčnem postopku (kot lex specialis) tudi same obresti štejejo za davščino in je zato tudi iz tega razloga upravičena do njihovega prednostnega poplačila. Upnica vztraja, da so bili stroški izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Ajdovščini In 45/2013 potrebni in da je upravičena do poplačila le teh. Predlog za izvršbo na nepremičnine dolžnika je vložila na Okrajno sodišče v Ajdovščini, sodišče je predlagano izvršbo dovolilo in upnici s sklepom o izvršbi in nadaljnjima priznalo tudi izvršilne stroške do poplačila katerih je upnica upravičena. Nepremičnine dolžnika ležijo na območju različnih sodišč, zato je za samo izvršbo na nepremičnini s parc. št. 0/1 in 0/2, obe k. o. ..., pristojno naslovno sodišče, vendar navedeno še ne pomeni, da zato upnica v konkretnem izvršilnem postopku ni upravičena do poplačila izvršilnih stroškov po sklepih Okrajnega sodišča v Ajdovščini, ki vodi izvršbo na nepremičnine iz svoje krajevne pristojnosti. Stroški izvršilnega postopka po sklepih Okrajnega sodišča v Ajdovščini so namreč v direktni zvezi s samim namenom izvršilnega postopka, ki je poplačilo terjatve upnice, ki je identična kot terjatev, ki se izterjuje v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini pod In 45/2013. Sklicevanje sodišča, da je zahtevek upnika zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 38. člena ZIZ pa je nesmiselno. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Utemeljeno uveljavlja pritožnica, da se čas (zapadlih za zadnje leto), določen v 2. in 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, saj to izrecno določa tretji odstavek navedenega člena, in ne od datuma naroka za razdelitev kupnine, eno leto nazaj, kot navaja sodišče prve stopnje, kar je imelo tudi za posledico, da sodišče prednostnih terjatev prispevkov pod točkami 1 do 4 seznama izvršilnih naslovov z dne 19. 2. 2015 ni priznalo kot terjatve, ki se poplačajo prednostno. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je sodišče prve stopnje izdalo 13. 1. 2015. Upnica je prispevke za socialno varnost, kot sodišče prve stopnje tudi samo navaja, obračunala za čas od 1. 12. 2013 do 30. 11. 2014, datum izvršljivosti obračunanih prispevkov (ti so tudi zapadli) v točkah 1 do 4 seznama izvršilnih naslovov z dne 19. 2. 2015 pa je v dneh 16. 1. in 18. 2. 2014. Tako je pritožnica terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadle za zadnje leto, v priglasitvi terjatve (redna številka 50), ob sklicevanju na seznam izvršilnih naslovov z dne 19. 2. 2015, pravilno priglasila.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnice v tem delu ugodilo in terjatev upnice iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje zvišalo za 73,47 EUR, na skupno 716,21 EUR. Glede na to odločitev pa je posledično ustrezno spremenilo (znižalo) tudi znesek poplačila dela zamudnih obresti na terjatev upnika N banka d.d. (na 14.172,60 EUR) in zneska, ki se bosta nakazala na račun N banke d.d. (znižalo na 14.274,08 EUR) in na prehodni podračun MF DURS - zvišalo na 716,21 EUR (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Neutemeljeno pa pritožnica uveljavlja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje kot prednostno terjatev priznati tudi zamudne obresti prednostnih terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost ter stroške izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Ajdovščini In 45/2013. 7. ZIZ v 197. členu izrecno našteva, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu zneska, dobljenega s prodajo, ter določa vrstni red plačila teh terjatev. Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določbe ZIZ predstavljajo materialno pravo. Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (prim. tudi 1. člen in 1. točko 16. člena ZIZ) je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa (tako tudi sklepa VSL I Ip 1405/2010 z dne 18. 11. 2010 in II Ip 301/2015 z dne 13. 3. 2015). Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov (prim. tudi obrazložitev odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-47/15-8 z dne 24. 9. 2015), je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi (pa čeprav se po četrtem odstavku 3. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 tudi obresti štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno), zato je določbo 197. člena ZIZ v obravnavanem delu treba upoštevati tako, kot je zapisana, in ne z razlago širiti njenega dometa, kot to stori pritožnica. Na ta način pa ni zanikana akcesornost zakonskih zamudnih obresti, temveč je le posebej prirejena v izvršilnem postopku. Sklicevanje pritožnice na 93. člen in 96. člen Zakona o davčnem postopku je tako v zvezi s prednostjo pri poplačilu po 197. členu ZIZ neutemeljeno. Zapadlost prispevkov pa je sploh pogoj za to, da lahko pride do poplačila le-teh. Da se terjatve upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ), pa tudi še ne pomeni, da se obračunajo tudi obresti.

8. Drugače pa je s stroški iz 1. točke 197. člena ZIZ, ki se priznajo strankam postopka, saj se priznajo zgolj stroški, ki so nastali v zvezi z izvršbo na v obravnavanem postopku prodano nepremičnino in ne tudi tisti, ki so nastali še pred pristopom k nepremičninski izvršbi in niso bili v korist tudi drugemu upniku. Določbe 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ namreč ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe (prim. VSK sklep I Ip 330/2007 z dne 17. 4. 2007, VSC sklep I Ip 316/2008 z dne 24. 9. 2008), da bi bili, pa niti pritožnica ne trdi. Ali gre v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini in v obravnavani zadevi za identično terjatev pa za obravnavano odločitev ni pravno pomembno.

9. V zvezi z odločbami, na katere se sklicuje pritožnica, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz vseh odločb (ki ne ustvarjajo enotne sodne prakse) niti ni razvidno, ali so bile priznane terjatve iz 197. člena ZIZ z obrestmi, niti ali je bila zoper sklepe o poplačilu vložena pritožba, in če se je bila, kakšna je bila odločitev višjega sodišča. 10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo upnice v tem delu zavrnilo in sklep v izpodbijanem drugem odstavku 2. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker je upnica s pritožbo zoper sklep z dne 6. 7. 2015 uspela zgolj s 4,33 % svojega zahtevka (zahtevala je skupno 1.695,45 EUR prispevkov z obrestmi in stroškov z obrestmi, uspela pa z 73,47 EUR), je pritožbeno sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da stroške pritožbe zoper sklep z dne 6. 7. 2015 upnica krije sama.