8. 1. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Kočevarja, Prebold, na seji 8. januarja 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Prebold (Uradni list RS, št. 67/21 in 199/21), kolikor kategorizira javno pot "Lajnarjev Hrib", odsek 992191, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 618, 620, 622/1 in 624, vse k. o. Matke, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Prebold (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Lajnarjev Hrib", odsek 992191, v delu, ki naj bi potekal po zemljiščih v njegovi lasti. Zatrjuje, da je Občina Prebold (v nadaljevanju Občina) s tem, ko je kategorizirala predmetno javno pot v delu, ki poteka preko pobudnikovih zemljišč, nedopustno posegla v njegovo lastninsko pravico, zaradi česar naj bi bil Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Pobudnik navaja, da predmetna javna pot tudi ne izpolnjuje meril za kategorizacijo, saj naj za njeno kategorizacijo po pobudnikovih zemljiščih ne bi bil izkazan javni interes. Šlo naj bi namreč le za eno od več možnih dovoznih poti do naslova Matke 1, Prebold,[1] kar naj bi bilo razvidno tudi iz priložene "mapne kopije". Zato pobudnik izpodbijani ureditvi očita tudi neskladje "z Zakonom o javnih cestah". Ker naj bi Občina ravnala samovoljno, pobudnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj Občino pozove k ustrezni ureditvi stanja oziroma k ukinitvi kategorizacije predmetne javne poti v delu, ki poteka po njegovih zemljiščih.

2.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Skladno z drugim odstavkom 24.b člena ZUstS mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude; in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

3.Iz zakonske zahteve, da mora pobuda med drugim vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom, izhaja za pobudnika obveznost, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa. To pomeni, da mora pobudnik navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[2]

4.Pobuda ne vsebuje jasnih in določno oblikovanih ustavnopravnih razlogov (očitkov), s katerimi bi pobudnik utemeljil protiustavnost in nezakonitost izpodbijanih določb. Pobudnik sicer zatrjuje, da Odlok, kolikor v izpodbijanem delu kategorizira javno pot po zemljiščih v njegovi lasti, nedopustno posega v njegovo lastninsko pravico. Vendar zatrjevanega posega ne konkretizira in ne utemelji, zakaj naj bi bila izpodbijana ureditev tako neustrezna, da je protiustavna, prav tako pa tudi ne navede razlogov, ki naj bi utemeljevali njeno neskladje z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC).[3] Pobudnik zgolj s trditvami, da kategorizirana javna pot poteka po njegovih zemljiščih ter da poleg te obstojijo še druge (tudi kategorizirane) ceste in poti, ki prav tako vodijo do objekta na naslovu Matke 1, Prebold, navedenih pomanjkljivosti trditvene podlage ne more nadomestiti. Teh pomanjkljivosti pobudnik ne more sanirati niti s sklicevanjem na vsebino pobudi priloženih listin.[4] Predloženi ortofoto posnetek[5] zaradi svoje slabe kakovosti ne omogoča niti prepoznave pobudnikovih nepremičnin niti zatrjevanega poteka z izpodbijano ureditvijo Odloka kategorizirane javne poti. Ustavno sodišče ne more sámo ugotavljati njegove vsebine, niti ne more sámo ugotavljati, kako naj bi tam prikazana lega oziroma razporeditev posameznih zemljišč, stavb in poti utemeljevala zatrjevano protiustavnost in nezakonitost izpodbijane ureditve. Ker pobudnik ne navede jasno, v čem je protiustavnost in nezakonitost izpodbijanega dela 6. člena Odloka, pobuda ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Pobudnik v zvezi s tem omenja cesto iz smeri Šešč, ki naj bi se navezovala na javno cesto, ki naj bi vodila do objektov na naslovih Matke 2a in Šešče 21, oboje Prebold, ter dve cesti iz smeri Pongrac, ki naj bi bili v večjem delu tudi že kategorizirani.

[2]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021, št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-322/22 z dne 8. 9. 2022 in št. U-I-213/20 z dne 27. 12. 2022.

[3]V zvezi s pobudnikovo trditvijo o neskladju izpodbijane ureditve z ZJC Ustavno sodišče pripominja, da je ta zakon z uveljavitvijo Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1) in Zakona o cestninjenju (Uradni list RS, št. 24/15 in nasl. – ZCestn) prenehal veljati. Skladno s 156. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – ZCes-2), na podlagi katerega je prenehal veljati ZCes-1, je bila podaljšana le veljavnost 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – ZJC-B).

[4]Pobudnik je pobudi, ki jo je vložil 17. 1. 2022, priložil zemljiškoknjižne izpiske za nepremičnine parc. št. 618, 620, 622/1 in 624, vse k. o. Matke, in črno-belo fotokopijo ortofoto posnetka brez oznake območja, na katerega se nanaša. Vlogi, s katero je 10. 11. 2022 dopolnil pobudo, je pobudnik priložil še kopije posameznih strani Uradnega lista RS, št. 67, z dne 30. 4. 2021 (str. 4168–4169) in Uradnega lista RS, št. 199, z dne 22. 12. 2021 (str. 12708–12709).

[5]Pobudnik ga imenuje "mapna kopija".