Jedro

Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva. Brezplačne pravne pomoči zato ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi z zasegom prenosnega računalnika in zunanjega trdega diska v Zavodu za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju ZPKZ) Dob. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku in za namen, kot ga zahteva prosilec po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ni mogoča, saj v postopku odvzema in zasega predmeta ne gre za upravno zadevo. Prosilec trdi, da so mu v ZPKZ Dob zasegli računalnik in zunanji disk, za kar mu niso izdali nobene odločbe oziroma druge listine. Kot izhaja iz določb ZBPP, je temeljni namen brezplačne pravne pomoči v tem, da se socialno šibkejšemu prosilcu omogoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, v obravnavanem primeru pa ne gre za uresničevanje pravice do sodnega varstva, ampak za postopek odvzema nedovoljenih predmetov, torej za postopek v rednem delovanju zavoda za prestajanje kazni zapora.

2. Če prosilec meni, da so mu bile v času prestajanja zaporne kazni v ZPKZ Dob kršene pravice ali so bile storjene druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, lahko v skladu s 85. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) vloži v zavodu pritožbo, ki jo zavod posreduje generalnemu direktorju Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ta pa obsojenca pisno seznani o svojih ugotovitvah in morebitnih ukrepih na podlagi pritožbe. Prosilec se ima kot obsojenec pravico pritožiti zaradi kršitve svojih pravic in zaradi nepravilnosti tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu po vseh točkah prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, ker ni izkoristil pravnega sredstva po 85. členu ZIKS-1, tožnik pa meni, da tudi če bi vložil pritožbo na podlagi 85. člena ZIKS-1 generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ne more izdati upravnega akta, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu kot sodnem postopku. Tudi ministrstvo za pravosodje, ki bi obravnavalo pritožbo zoper takšno odločbo, ne more izdati upravnega akta, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Glede na to pritožba na podlagi 85. člena ZIKS-1 ne ustreza zahtevi po izčrpanju pravnih sredstev in dejstvo, da tožnik ni vložil pritožbe po 85. členu ZIKS-1, ne more biti razlog za zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka tudi zmotno in neutemeljeno navaja, da sta bila računalnik in zunanji trdi disk tožniku odvzeta kot nedovoljena predmeta. Ta navedba tožene stranke ne drži, saj je tožnik imel dovoljenje za vnos teh predmetov. Sploh pa to za presojo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni relevantno. Gre za kršitev pravic, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, zato lahko tožnik vloži tožbo direktno na Ustavno sodišče RS oziroma Evropsko sodišče za človekove pravice, kot navaja odvetnik A. A. v pisnem pravnem mnenju v spisu Bpp 108/2019-4. Zato je tožniku treba dodeliti brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in mu bo odvetnik lahko pravno svetoval. Predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in mu dodeli brezplačno pravno pomoč.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi z zasegom prenosnega računalnika in trdega diska v ZPKZ Dob. Glede tega ZIKS-1 v četrtem odstavku 41.č člena določa, da sme obsojenec imeti pri sebi in uporabljati tehnične naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno napajanje, če je to v skladu s hišnim redom zavoda, direktor zavoda pa lahko obsojencu te stvari odvzame, če je prenehal namen, zaradi katerega jih je ta smel imel pri sebi in jih uporabljati, ali če ni več tehničnih možnosti za njihovo uporabo (peti odstavek).

7. Sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi, da lahko tožnik v takšnem primeru uveljavlja pravno varstvo po 85. členu ZIKS-1. Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo1, ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Zavod generalnemu direktorju posreduje poročilo in dokumentacijo iz osebnega spisa obsojenca, za katero ta zaprosi, v roku osmih dni od prejema zaprosila (prvi odstavek). Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Zavod posreduje poročilo in osebni spis obsojenca ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, v roku treh dni od prejema zaprosila in o tem seznani generalni urad (drugi odstavek).

8. Brezplačna pravna pomoč se v skladu s 7. členom ZBPP dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS (v nadaljevanju zakon to imenuje sodni postopki). Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki in brezplačne pravne pomoči tako tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.

9. Res je tožnik, kot navaja, prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje, ki se po petem odstavku 26. člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja objektivnih pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Pravno svetovanje je oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Vendar pa je tudi v tej obliki mogoče brezplačno pravno pomoč dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča. 10. Po obrazloženem brezplačne pravne pomoči za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti, ker ni sodni postopek. Tožniku pa tudi ni mogoče pritrditi, da lahko tožnik v takšnem primeru vloži tožbo direktno na Ustavno sodišče RS oziroma Evropsko sodišče za človekove pravice, saj morajo biti tudi za to izčrpana predvidena pravna sredstva, to je pravna sredstva po 85. členu ZIKS-1, ki pa jih tožnik v predmetni zadevi ni izkoristil. Glede na to sodišče zaključuje, da tudi s pravnim svetovanjem ne bo dosežen cilj, ki ga zasleduje inštitut brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP), zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo pravilno zavrnil. Na takšen zaključek tudi sklicevanje tožeče stranke na mnenje odvetnika A. A. ne vpliva.

11. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 12. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 To je sodno varstvo po 83. členu ZIKS-1, ki je zagotovljeno pred okrožnim sodiščem, če obsojenec meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.