Jedro

V postopku davčne izvršbe ni mogoče upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na to, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno, da gre za krivo ovadbo in sklicevanje na slabe sosedske odnose, glede na to, da se davčna izvršba nanaša na plačilo sodne takse, ker v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnice, ker zato nima nobene pravne podlage.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da je dolžnica A.A. (tožnica v tem sporu), dolžna plačati sodno takso v znesku 100 EUR in stroške izdaje tega sklepa v višini 25 EUR. Obveznosti do dolžnice temeljijo na izvršilnem naslovu: plačilni nalog, številka II Kr 77195/2010 z dne 16. 1. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Velenju in ki je postal izvršljiv dne 13. 3. 2015. Pod točko 2 je odločeno, da se opravi davčna izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica pri banki B. d.d. Ljubljana. V nadaljevanju so določene še obveznosti banke, ko prejme sklep o izvršbi, stroški davčne izvršbe in pravno sredstvo.

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja 146. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem je predlagatelj pristojnemu davčnemu organu poslal predlog za izterjavo denarne terjatve. V skladu s 156. členom ZDavP-2 davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti. Ker dolžnica ni poravnala teh obveznosti, se zoper njo v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začne davčna izvršba. Po 146. členu ZDavP-2 je izvršilni naslov odločba, sklep, plačni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izda organ pristojen za odmero te obveznosti. Prvostopenjski organ navaja še določbo 166. člena tega zakona, ki določa katera denarna sredstva oziroma iz katerih naslovov so izvzete davčne izvršbe.

3. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa ter podrobneje razlaga dejansko stanje in zakonska določila, po katerih je sprejeta odločitev.

4. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja svoje zelo slabo socialno in premoženjsko stanje. Zelo podrobno v nadaljevanju opisuje dejansko stanje, zakaj je do tega prišlo. Bili so zelo slabi sosedski odnosi, ki ga je povzročil na novo priseljeni mladenič. Pritegnil je priče, ki so mu sledile in ki so potrdile vse njegove navedbe, ko je podal krivo ovadbo, kar je kaznivo dejanje. Podrobno navaja kakšen je bil njun verbalni spopad, ki ga je začel ta prisiljeni mladenič. Predlaga, da se iskanje resnice razišče tudi na poligrafu, vse dokaze, ki se tičejo tudi drugih sosedov je sodišče pometlo pod preprogo. Meni, da v državi ne veljajo enaka merila za vse in ni bilo razsojeno strogo in dosledno. Sosedje imajo dovolj časa, da se jim po glavah podijo slabe misli in ne bo dovolila, da se bodo z njo igrali in manipulirali. Predlaga tudi vpogled v listinska dokazila - odločbe in zaslišanje prič. Pričakuje, da se toženčeva goljufija in izsiljevalska kariera bližata počasi koncu.

5. Tožena stranka vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijanih odločbah in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru, gre za davčno izvršbo denarne obveznosti. Skladno z določbo drugega odstavka 289. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti. Davčni organ postopa po določbah ZDavP-2, ki ureja davčno izvršbo tudi kadar opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti (156. člen ZDavP-2). V tem primeru je izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2).

8. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal veljaven izvršilni naslov in sicer plačilni nalog, številka II Kr 77195/2010 z dne 16. 1. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Velenju in ki je postal izvršljiv dne 13. 3. 2015, kar izhaja iz potrdila o izvršljivosti. Iz listin upravnega spisa izhaja tudi, da potrdilo o izvršljivosti v času izdaje izpodbijane odločbe ni bilo odpravljeno, ravno tako tudi predlagatelj izvršbe predloga za izvršbo ni preklical. Iz upravnih spisov nadalje izhaja, da je bil v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 tožnici poslan opomin pred izvršbo z dne 25. 1. 2016, s katero jo pozivajo, da plača dolžni znesek 100 EUR. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče zato sledi obrazložitvi izpodbijanega sklepa in odločbi upravnega organa druge stopnje, v izogib ponavljanja ponovno ne navaja razlogov za odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi z tožničinimi ugovori pa še dodaja:

9. V postopku davčne izvršbe sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na to, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno, da gre za krivo ovadbo in sklicevanje na slabe sosedske odnose, glede na to, da se davčna izvršba nanaša na plačilo sodne takse, ker v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnice, ker zato nima nobene pravne podlage.

10. Sodišče je po uradni dolžnosti preverilo zakonitost in pravilnost obeh upravnih aktov in kršitev materialnih predpisov ali absolutnih kršitev procesnega prava, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, ki pa jih ni našlo. Glede na navedeno, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo sklepa pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.