Jedro

Višje sodišče tako ugotavlja, da pritožnik očitno ni izkoristil možnosti, ki mu jo je dalo sodišče prve stopnje in ni sledil svojemu zagotovilu, da bo pristopil na narok dne 30.8.2021 ter na njem pričal. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja tudi, da je opravičilo za svojo odsotnost na navedenem naroku sodišču poslal šele po izvedenem naroku (15.9.2021). Pritožnik prav tako ni, niti po tem, ko ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu na to izrecno opomnilo (in ko se je tega, glede na navedbe v pritožbi) očitno zavedal, sodišču predložil listin oziroma navedel podrobnih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo odsotnost z naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pričo A. T. kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR.

2. Zoper ta sklep se je priča pravočasno pritožila vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), kršitev 12. 22., 23., 25. in 33. člena Ustave republike Slovenije in 6., 13. in 14. člena EKČP in 1. člena Protokola EKČP. Predlagala je, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je na narok dne 24.5.2021 vabilo pritožnika, ki se glavne obravnave ni udeležil. Pritožnik je sodišču prve stopnje nekaj dni pred razpisanim narokom (19.5.2021) poslal opravičilo, da se zaradi nujnega službenega potovanja v tujino naroka ne bo mogel udeležiti, vendar za to ni predložil nobenih dokazov. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njegovo opravičilo ne izkazuje opravičenih razlogov za izostanek z naroka, je skladno s prvim odstavkom 241. člena ZPP odločilo, da je pritožnik dolžan plačati denarno kazen v višini 500,00 EUR.

5. Peti odstavek 241. člena določa, da če priča pozneje opraviči svoj izostanek, sodišče prekliče svoj sklep o kazni, lahko pa jo tudi popolnoma oprosti povrnitve stroškov. Sodišče lahko svoj sklep o kazni prekliče tudi tedaj, če priča kasneje izjavi, da bo pričala. Ker se A. T. brez opravičenih razlogov ni udeležil naroka 24.5.2021, je bilo sodišče primorano narok preložiti in pričo ponovno vabiti, pritožnika pa poučilo, da bo v primeru, če se bo udeležil naroka 30.8.2021 in bo na njem tudi pričal, izpodbijani sklep o denarni kazni preklicalo.

6. Pritožnik je dne 17.6.2021 predlagal preklic sklepa o denarni kazni z dne 7.6.2021, pri čemer je zagotovil, da se bo naroka za glavno obravnavo dne 30.8.2021 udeležil in na njem pričal. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 30.8.2021 izhaja, da se pritožnik naroka ni udeležil. 1.9.2021 je sodišče prve stopnje nato izdalo sklep, s katerim je pritožnikov predlog za preklic sklepa o denarni kazni zavrnilo, saj je ugotovilo, da predlog ni temeljen. Pritožnik se namreč kljub zagotovilu ni udeležil naslednjega naroka za glavno obravnavo (dne 30.8.2021), na katerega je bil pravilno vabljen. Svojega izostanka (tudi drugič) ni opravičil, prav tako še vedno ni dopolnil neustreznega opravičila za prejšnji narok. Že v izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pritožnika opozorilo, da ne zadostuje, da priča svoj izostanek opraviči, temveč mora za to imeti tudi opravičljiv razlog. Pritožnik bi morala zatrjevati, v čem je bila službena odsotnost nenaden, objektivno predvidljiv dogodek in kateri so bili tisti razlogi, ki so botrovali tako pozni sporočitvi odsotnosti, ter seveda predložiti konkretne in prepričljive dokaze, česar tudi po prejemu sklepa o denarni kazni, s katerim jo je sodišče prve stopnje z navedenim seznanilo, ni storil. 7. Višje sodišče tako ugotavlja, da pritožnik očitno ni izkoristil možnosti, ki mu jo je dalo sodišče prve stopnje in ni sledil svojemu zagotovilu, da bo pristopil na narok dne 30.8.2021 ter na njem pričal. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja tudi, da je opravičilo za svojo odsotnost na navedenem naroku sodišču poslal šele po izvedenem naroku (15.9.2021). Pritožnik prav tako ni, niti po tem, ko ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu na to izrecno opomnilo (in ko se je tega, glede na navedbe v pritožbi) očitno zavedal, sodišču predložil listin oziroma navedel podrobnih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo odsotnost z naroka.

8. Sodišče prve stopnje od preklicu denarne kazni že odločilo s sklepom z dne 1.9.2021 in iz prej navedenih razlogov izreka kazni ni preklicalo. Zoper navedeni sklep se pritožnik ni pritožil. Višje sodišče pa ugotavlja, da tudi pritožba zoper izrek denarne kazni ni utemeljena. Za odločitev v zadevi niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da bi sodišče prve stopnje dolžnika moralo pozvati k predložitvi dokazov za svoje trditve v opravičilu, saj je bil pritožnik na to opozorjen v izpodbijanem sklepu, pa kljub temu v nadaljevanju postopka dokazil ni predložil in tudi v nadaljnjih opravičilih ni podrobno utemeljil razloga svoje odsotnosti in ni predložil dokazil zanje. Pritožnik se je imel možnost izogniti kazni s tem, da bi prišel na naslednji narok in na njem pričal, pa tudi tega ni storil. 9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).