Jedro

BPP se po tem zakonu dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Tožnik pa je zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenski zadevi, saj obtožni akt še ni bil vložen, zato z razlogi, ki jih navaja v tožbi in s katerimi zatrjuje nezakonitost izpodbijane odločbe zaradi napačne ugotovitve višine premoženja, s katerim razpolaga, ne more biti uspešen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 27. 6. 2012, v kateri je navedel, da želi pravno pomoč v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, opr. št. I Kpd 28101/2012, ki se je začel na podlagi predloga Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, št. I KT 0/3287/11 z dne 21. 5. 2012. Organ je kot razlog za zavrnitev navedel, da vrednost premoženja, s katerim razpolaga prosilec in se šteje kot premoženje po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), presega 13.780,00 EUR.

Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi navaja razloge, zakaj je tožena stranka napačno ugotovila višino premoženja, s katerim razpolaga. Predlaga zaslišanje prič in ostalih dokazov ter odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se po drugem odstavku istega člena med drugim šteje tudi varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva, pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se uvede šele na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe (prvi odstavek 430. člena ZKP). Pred vložitvijo obtožnega predloga pa lahko državni tožilec predlaga sodniku posamezniku pri okrajnem sodišču, da opravi posamezna preiskovalna dejanja (prvi odstavek 431. člena ZKP), kot je bilo v obravnavanem primeru, vendar to še ne pomeni kazenskega postopka. Oprava posameznih preiskovalnih dejanj pomeni le opravo dejanj, na podlagi katerih bo državni tožilec lahko odločil ali bo vložil obtožni predlog, ali pa izdal sklep o zavrženju ovadbe (tretji odstavek 431. člena ZKP). V tej fazi sodišče ne sprejema odločitev, zoper katere bi se osumljenec (prosilec) imel možnost pritožiti, niti ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti. Prav tako osumljenec ne more sodišču predlagati izvedbe dokazov v svojo korist. Položaj je drugačen kot v preiskavi, ko preiskovalni sodnik po izdaji sklepa o preiskavi, ki pomeni začetek kazenskega postopka, opravlja preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka (176. člen ZKP).

Iz navedenega izhaja, da se BPP po tem zakonu dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. V obravnavanem primeru je torej tožnik zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenski zadevi, saj obtožni akt še ni bil vložen. Zato z razlogi, ki jih navaja v tožbi in s katerimi zatrjuje nezakonitost izpodbijane odločbe zaradi napačne ugotovitve višine premoženja, s katerim razpolaga, ne more biti uspešen.

Sodišče zaključuje, da je tožnik zaprosil za BPP v primeru, za katerega ZBPP ne zagotavlja pridobitve BPP, zato je tožbo iz drugih razlogov, kot so navedeni v izpodbijani odločbi, zavrnilo (3. alinea drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.