Jedro

Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.

Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih I., II. in III. točki izreka potrdi.

II.Dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom In 104/2006 z dne 21. 12. 2023 (I. točka izreka), prav tako je zavrnilo ugovor dolžnika po izteku roka (II. točka izreka), odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške, ki jih je priglasil v ugovoru z dne 24. 1. 2024 in vlogi z dne 3. 4. 2024 (III. točka izreka), upnik pa sam krije svoje stroške, ki jih je priglasil v odgovoru na ugovor, vloženem dne 13. 3. 2024 (IV. točka izreka).

2.Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo zoper I., II. in III. točko izreka sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugovorom dolžnika ugodi ter izvršbo ustavi, podredno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navaja, da je neutemeljen očitek, da je sodišče o nadaljevanju izvršbe odločilo brez predloga novega upnika, saj da je sodišče imelo zakonsko podlago, da je samo po uradni dolžnosti vpogledalo v podatke javnega registra AJPES, pridobilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 3. 2023, Srg 2023/9745 in na tej podlagi ugotovilo, da je prvotni upnik zaradi pripojitve k novemu upniku in posledičnega izbrisa iz sodnega registra z dne 16. 3. 2023 prenehal obstajati. Z navedenim se dolžnik ne strinja, saj bi moral upnik tudi sam podati predlog, naj se izvršba nadaljuje z novim upnikom. Še toliko bolj, ker je prvotni upnik prenehal obstajati zaradi pripojitve k novemu upniku, ki je vse to vedel, pa nadaljevanja izvršbe sam ni predlagal. S tem, ko je sodišče samo po uradni dolžnosti vpogledalo v podatke sodnega registra AJPES, pridobilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 3. 2023, Srg 2023/9745 in na tej podlagi ugotovilo, da je prvotni upnik zaradi pripojitve k novemu upniku in posledičnega izbrisa iz sodnega registra z dne 16. 3. 2023 prenehal obstajati, je kršilo določilo prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in storilo bistveno kršitev določb postopka, Kršilo je tudi načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka, ko je samo izdalo sklep, da se dovoli vstop novega upnika v izvršbo in da se izvršilni postopek nadaljuje z novim upnikom. Dolžnik meni, da upnik ni zadostil pogojem iz določbe tretjega odstavka 24. člena ZIZ in terjatev kot takšna dejansko ni prešla na upnika.

3.Kljub drugačnemu stališču sodišča prve stopnje dolžnik dalje vztraja, da terjatev ni prešla na upnika tudi iz razloga, ker sta se dolžnik in direktor prejšnjega upnika A. d.o.o., B. B. dne 28. 6. 2011 dogovorila, da bo upnik A. d.o.o. umaknil izvršbo zaradi izvršenih plačil, kar izkazuje med drugim tudi lastnoročni zapis pooblaščenke dolžnika z dne 28. 6. 2011. Takrat sta se dolžnik in direktor B. B. po telefonu dogovorila o navedenem, zaradi česar je terjatev upnika A. d.o.o. v celoti prenehala, posledično pa tudi ni prešla na novega upnika C. d.o.o. Iz tega razloga dolžnik tudi ni vlagal pritožbe zoper sklep naslovnega sodišča z dne 16. 6. 2011, saj je bilo jasno, da je njegov dolg prenehal. Upnik A. d.o.o. in dolžnik sta namreč sklenila Pogodbo o prodaji in nakupu delnic za kupnino 29.200,00 EUR, upnik A. d.o.o. pa je dne 22. 6. 2011 dolžniku izdal Predlog za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev v znesku 29.200,00 EUR, pri čemer sta kompenzacijo oba, tako upnik kot dolžnik, potrdila in lastnoročno podpisala. Dolžniku je takrat direktor B. B. izrecno zatrdil, da bo umaknil predlog za izvršbo, saj da je terjatev poplačana in bo zadeva s tem dokončno zaključena. Te listine - Pogodba o prodaji in nakupu delnic za kupnino 29.200,00 EUR in Predlog za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev v znesku 29.200,00 EUR je dne 28. 6. 2011 pooblaščenka dolžnika po dogovoru med upnikom in dolžnikom tudi po faksu poslala pooblaščencu upnika odvetniku D. D., kar izkazuje poročilo o oddaji v spisu. Da je bil dogovor o poplačilu terjatve in umiku izvršbe res sklenjen in zadeva med upnikom in dolžnikom zaključena, dokazuje tudi nadaljnje neaktivno postopanje upnika, ko je sodišče s sklepom z dne 30. 11. 2012 sklep o izvršbi razveljavilo zaradi neaktivnosti upnika, ki na poziv sodišča ni imenoval izvršitelja, prav tako pa je sodišče ustavilo s sklepom z dne 5. 5. 2016 izvršbo na OPP. Upnik pa zatem ni naredil ničesar v smeri nadaljevanja izvršbe, saj če bi bil njegov interes nadaljevati s postopkom, bi to tudi storil. Pogoj za nadaljevanje izvršbe je namreč aktivno ravnanje upnika, izvršba pa se ne more opravljati neomejeno časa, ampak teče le iz razloga ekonomičnosti in dokler je uspešna. Iz vseh navedenih razlogov bi sodišče izvršbo lahko le ustavilo, ne pa jo nadaljevalo z novim upnikom.

4.Dolžnik je v dokaz svojih navedb predlagal sodišču prve stopnje, da ga zasliši, in sicer tudi glede sklenitve Pogodbe o prodaji in nakupu delnic in sklenjene in podpisane kompenzacije - Predloga za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev ter dogovora z direktorjem B. B., da bo umaknil izvršbo, da je zadeva zaključena in da je terjatev prenehala. Vendar sodišče predlaganega dokaza ni izvedlo, ne da bi navedlo konkretne razloge, in je s tem kršilo pravico do izjave. S predlaganimi dokazi bi se lahko navedbe dolžnika namreč izkazale za resnične, izvršba pa ustavila. Ne glede na to, da izvedba naroka v ugovornem postopku ni obligatorna, bi sodišče glede na vse navedbe in okoliščine predmetne zadeve in razjasnitev dejanskega stanja in poplačila oziroma prenehanja terjatve oziroma pobota, dolžnika moralo zaslišati. Dolžnik se nadalje ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je ugovor pobota, ki ga je podal dolžnik, neutemeljen in da predložena listina - predlog za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev z dne 22. 6. 2011, četudi lastnoročno podpisana s strani dolžnika in prvotnega upnika, ni ustrezna listina, na podlagi katere bi dolžnik v izvršilnem postopku lahko uspel s pobotnim ugovorom. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je terjatev, ki jo dolžnik uveljavlja v pobot, sporna, saj če bi bila sporna, potem prvotno upnik z dolžnikom ne bi sklenil Pogodbe o prodaji in nakupu delnic za kupnino 29.200,00 EUR, in tudi ne bi dne 22. 6. 2011 dolžniku izdal Predloga za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev v znesku 29.200,00 EUR. Pri čemer sta kompenzacijo oba, tako prvotni upnik kot dolžnik, potrdila in lastnoročno podpisala. Na kompenzaciji z dne 22. 6. 2011 je prvotni upnik, zanj direktor B. B., dodatno zapisal, da prosijo, da jim predlog za kompenzacijo dolžnik potrdi, v nasprotnem primeru pa bodo izvršili enostranski pobot v skladu s 336. do 343. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju: ZOR). Zmotna je tudi ugotovitev sodišča, da je s strani dolžnika uveljavljana terjatev zanj sporna. Ne gre spregledati, da je novi upnik vstopil v vse pravice in obveznosti in razmerja prejšnjega upnika. Tako je tudi za novega upnika podpisana kompenzacija, to je Predlog za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev v znesku 29.200,00 EUR z dne 22. 6. 2011, obvezujoča, in jo je potrebno upoštevati na način, da je terjatev poplačana. Vsekakor ne gre za nobeno sporno terjatev dolžnika, ko pa je le-ta s strani prvotnega upnika priznana in pobotana s terjatvijo, ki je predmet tega izvršilnega postopka. Upnik dolžnikovi terjatvi tudi izrecno nasprotuje, tudi ne navede, da je sporna. Navaja le, da gre za identične navedbe dolžnika, ki so bile predmet ugovora z dne 28. 2. 2011, kar pa ne drži, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Zato sodišče ne bi smelo šteti, da je terjatev sporna.

3.Upnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu (točke I, II in III izreka) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov ter razlogov, na katere mora po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. členom ZIZ, paziti po uradni dolžnosti.

6.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani I. točki izreka zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom, In 104/2006 z dne 21. 12. 2023, C. d.o.o. Sprememba upnika je bila dovoljena po izbrisu iz sodnega registra prvotnega upnika A. d.o.o. zaradi pripojitve k družbi C. d.o.o. Do izbrisa je prišlo dne 16. 3. 2023, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo z vpogledom v javno dostopne podatke sodnega registra AJPES in pridobitvijo sklepa o izbrisu Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2023/9745 z dne 16. 3. 2023. S sklepom z dne 18. 9. 2023 je sodišče posledično postopek prekinilo in novega upnika pozvalo k prevzemu postopka, s predložitvijo javne ali po zakonu overjene overjene listine o prehodu obveznosti. Upnik se je na navedeni poziv odzval z obvestilom o prevzemu postopka z dne 28. 9. 2023, ki mu je priložil tudi notarski zapis pogodbe o pripojitvi SV 179/2023 z dne 2. 3. 2023 ter se skliceval na sklep o izbrisu Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2023/9745 z dne 16. 3. 2023.

7.Glede na povzeto dejansko stanje je tako sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zavrnilo argument dolžnika, da naj bi o spremembi upnika v obravnavani zadevi odločilo brez predloga novega upnika (prim. tretji odstavek 24. člena ZIZ). Takšen očitek je, upoštevaje omenjeno vlogo novega upnika z dne 28. 9. 2023, protispisen.

8.Ne glede na navedeno pa je po presoji višjega sodišča v primeru, kakršen je obravnavani, to je pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve (prim. 580. člen in nasl. Zakona o gospodarskih družbah; v nadaljevanju: ZGD-1), tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno (15. člen ZIZ) še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ,

vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka.

Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku (prim. 76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba (šesti odstavek 580. člena ZGD-1). ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj

in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.

9.Dejstvo izbrisa prevzete družbe oziroma pripojitev k prevzemni družbi je podatek, ki se javno objavi v sodnem registru, materialnopravna pravila ZGD-1 o pripojitvi, tudi navedeno posledico le-te po šestem odstavku 580. člena ZGD-1, pa sodišče pozna že po uradni dolžnosti. Glede na to lahko sodišče (tudi) v izvršilnem postopku v primeru statusne spremembe pripojitve sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom - prevzemno družbo

izda že ob upoštevanju omenjene določbe 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ.

10.Glede na pojasnjeno ni mogoče slediti pritožbi, da naj bi sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev postopka oziroma kršilo načelo dispozitivnosti, ko je samo, po uradni dolžnosti, vpogledalo v sodni register AJPES, pridobilo sklep o izbrisu Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2023/9745 z dne 16. 3. 2023, in samo, brez predloga upnika ter ne da bi le-ta ta predložil sklep o izbrisu iz sodnega registra, izdalo sklep o nadaljevanju postopka z novim upnikom. Poleg tega, da sodišče prve stopnje, kot je bilo obrazloženo, spremembe upnika niti ni dovolilo brez predloga novega upnika, torej po presoji višjega sodišča tudi, če bi tako ravnalo, ne bi kršilo procesnih predpisov. Po pojasnjenem je izpodbijana odločitev o zavrnitvi ugovora dolžnika (z dne 24. 1. 2024) zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) pravilna in je pritožba ne ovrže.

11.Prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi dolžnikov ugovor po izteku roka (z dne 24. 1. 2024; II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Glede na navedbe in predložene dokaze v obravnavanem ugovoru po roku je sodišče pravilno štelo, da je dolžnik uveljavljal dejstvo prenehanja upnikove terjatve na podlagi (materialnopravnega oziroma predpravdnega) pobota z dolžnikovo terjatvijo do upnika, in sicer v znesku 29.200,00 EUR. To naj bi izhajalo iz ugovoru priloženih Pogodbe o prodaji in nakupu delnic za kupnino 29.200,00 EUR in Predloga z dne 22. 6. 2011 za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev v znesku 29.200,00 EUR, ki sta ga lastnoročno podpisali obe stranki. Dne 28. 6. 2011 je bil tako po trditvah dolžnika med upnikom in dolžnikom sklenjen dogovor o umiku predloga za izvršbo, kar naj bi potrjevala tudi nadaljnja neaktivnost upnika v predmetnem izvršilnem postopku.

12.Materialnopravni oziroma predpravdni pobot je skladno s pravili obligacijskega prava (prim. 311. do 318. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju: OZ) eden od načinov prenehanja obveznosti, kar pomeni, da je dolžnik v obravnavanem ugovoru po roku (z dne 24. 1. 2024) uveljavljal pravno upoštevni razlog za takšen ugovor v smislu 56. člena ZIZ v zvezi z 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ. Skladno s 311. členom OZ so v zakonu izrecno določeni pogoji za materialnopravni oziroma predpravdni pobot vzajemnost, istovrstnost in zapadlost, po sodni praksi in pravni teoriji, pa morata biti izpolnjena še dva dodatna pogoja, in sicer iztožljivost terjatve (ki posredno izhaja iz 314. člena OZ) ter likvidnost. Izraz likvidnost terjatve nima jasno določene vsebine, izhaja pa predvsem iz stališča prof. dr. Stojana Cigoja, ki nelikvidno terjatev opredeljuje kot terjatev, ki je sporna ali še ni določena⁵.

13.Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku⁶. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.

14.Dolžnik je obravnavanemu ugovoru po roku z dne 24. 1. 2024 sicer priložil Pogodbo o prodaji in nakupu delnic za kupnino 29.200,00 EUR in Predlog za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev v znesku 29.200,00 EUR z dne 22. 6. 2011, ki sta jo zakoniti zastopnik upnika in dolžnik lastnoročno podpisala. Vendar pa ni mogoče šteti, da je upnik v odgovoru na ugovor v pobot uveljavljano terjatev priznal. Med drugim je navedel, da gre v predmetnem ugovoru za identične navedbe kot že v ugovoru dolžnika po roku z dne 28. 2. 2011, pravilno: z dne 8. 3. 2011, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 6. 2011 zavrnilo, tudi navedbe o poplačilu predmetne terjatve z delnicami in zavrnitev dolžnikovega predloga za utesnitev izvršbe. Dalje je upnik v odgovoru na ugovor zatrjeval, da dolžnik tudi obravnavanemu ugovoru (z dne 24. 1. 2024) ne prilaga nobenih dokazil o svojem lastništvu zadevnih delnic in njihovem prenosu na upnika, ali o kakšnih drugih zatrjevanih delnih plačilih. Ne glede na navedeno pa iz dokumenta z dne 22. 6. 2011 izhaja, da bi šlo tudi v primeru uspešnega prenosa delnic na upnika le za delno poplačilo dolga, ker bi tedanja vrednost delnic znašala 29.200,00 EUR, torej manj kot polovico vrednosti terjatve. Končno je upnik v odgovoru na ugovor še navedel, da tudi v zvezi z obravnavanim ugovorom vztraja pri svojih navedbah in dokazih iz ugovora z dne 28. 2. 2011 (pravilno: z dne 8. 3. 2011), ki naj bi bil identičen obravnavanemu ugovoru.

15.Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, sicer ne drži, da je obravnavani ugovor dolžnika identičen predhodnemu ugovoru (po roku) dolžnika z dne 28. 2. 2011, pravilno: z dne 8. 3. 2011, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 16. 6. 2011 (IV. točka izreka). V ugovoru po roku z dne 8. 3. 2011⁷ je namreč dolžnik zatrjeval delno izpolnitev upnikove terjatve s prenosom delnic E. d. d. na prvotnega upnika, medtem ko iz obravnavanega ugovora po roku (z dne 24. 1. 2024) izhaja, da naj bi upnikova terjatev (delno, v znesku 29.200,00 EUR) prenehala s pobotom. Vendar pa je iz zgoraj povzetih upnikovih navedb v odgovoru na ugovor razvidno, da upnik v pobot uveljavljane terjatve (še vedno) ne priznava, saj, kot že povzeto zgoraj, med drugim navaja, da dolžnik tudi obravnavanemu ugovoru (z dne 24. 1. 2024) ne prilaga nobenih dokazil o svojem lastništvu zadevnih delnic in njihovem prenosu na upnika, ali o kakšnih drugih zatrjevanih delnih plačilih. Glede na to ni mogoče pritrditi pritožbi, da ne gre za med strankama sporno terjatev. Res je tudi zakoniti zastopnik prvotnega upnika podpisal Predlog za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev v znesku 29.200,00 EUR z dne 22. 6. 2011, vendar navedeno ne spremeni dejstva, da upnik v odgovoru na ugovor v pobot uveljavljani terjatvi nasprotuje oziroma je ne priznava, pri čemer navedeni Predlog za medsebojno poravnavo obveznosti in terjatev v znesku 29.200,00 EUR z dne 22. 6. 2011 tudi ni izvršilni naslov. Že zgoraj pa je bilo pojasnjeno, da izvršilni postopek za ugotavljanje spornih dejstev v zvezi z uveljavljanim pobotom ni primeren, zato dolžnik v obravnavani zadevi z ugovorom (materialnopravnega) pobota za znesek 29.200,200 EUR ne more uspeti.

16.Končno sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem dolžnika, ni kršilo njegove pravice do izjave, kar tudi neutemeljeno očita pritožba. Izvedba navedenega dokaza v zvezi z uveljavljanim ugovorom pobota namreč ni bila potrebna, ob pojasnjenem pravnem izhodišču, da pobot v izvršbi pride v poštev le, če upnik v pobot uveljavljano terjatev priznava ali če je ta ugotovljena v izvršilnem naslovu. Če pa upnik terjatve ne priznava, njenega (ne)obstoja v izvršilnem postopku z izvedbo dokazov ni mogoče šele ugotavljati. Glede na navedeno in ker je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, zakaj predlaganega zaslišanja strank oziroma direktorja upnika F. F. ni izvedlo⁸, dolžnikova pravica do izjave ni bila kršena.

17.Sodišče prve stopnje je tako tudi ugovor po izteku roka (z dne 24. 1. 2024) pravilno zavrnilo (II. točka izreka izpodbijanega sklepa).

18.Glede na zavrnitev obeh ugovorov je posledično pravilna tudi odločitev, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa; šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19.Po povedanem je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih I., II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

20.Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Če pride do materialnopravnega nasledstva na aktivni strani po začetku izvršilnega postopka, kot je bilo v obravnavani zadevi, pride v poštev tretji odstavek 24. člena ZIZ.

2Prim. tudi sklep VSM I Ip 670/2020.

3Tako VSL sklep II Ip 423/2018.

4Tak sklep je sicer le deklaratorne narave, saj do univerzalnega pravnega nasledstva pride že po samem zakonu, s trenutkom izbrisa prevzete družbe in vpisom pripojitve v sodni register.

5VSL sklep II Ip 706/2022, 11. točka razlogov.

6VSL sklep II Ip 706/2022, 12. točka razlogov. Glej tudi VSL sklep II Ip 1758/2021 in VSM sklep I Ip 173/2022.

7Vloga je bila naslovljena kot "Plačilo terjatve in predlog za delno ustavitev izvršbe".

8Pojasnilo je, da je zadostno podlago za odločitev imelo že v trditvah strank in obstoječih dokaznih listinah ter materialnem pravu, s tem da izvedba naroka v ugovornem postopku ni obligatorna in po oceni sodišča v konkretnem primeru tudi sicer ne bi bila smotrna (20. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56a, 56a/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 76, 80, 205, 208 Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 580, 580/6 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.