Jedro

Višje sodišče pri odločitvi ni upoštevalo navedb, ki sta jih toženca dala v odgovoru na pritožbo, vloženem po odvetniku. Za prvotoženko zato, ker odvetnik tudi po pozivu sodišča ni predložil pooblastila stečajnega upravitelja, pooblastilo prvotoženke, dano odvetniku pred začetkom stečajnega postopka nad njo, pa je z dnem začetka stečajnega postopka prenehalo. Za drugotoženca zato, ker se izpodbijani sklep nanj ne nanaša. Sodišče zaradi prekinitve postopka, do njegovega nadaljevanja, ne sme izdati sklepa o ustavitvi postopka. O umiku tožbe bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju še odločalo, ko (če) bo pred tem ugotovilo, da se pravdni postopek proti prvotoženki lahko nadaljuje, ker so izpolnjeni zakonski pogoji in bo izdalo sklep o nadaljevanju postopka.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo z dne 26. 5. 2020.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek proti prvo toženi stranki prekinjen od 29. 1. 2020 dalje.

2. Tožeča stranka se je proti sklepu pritožila in predlagala njegovo razveljavitev.

3. Prvotoženka, zastopana po stečajnemu upravitelju, je v odgovoru na pritožbo navedla, da je na podlagi 4. točke 205. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP postopek prekinjen z dnem 29. 1. 2020, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka nad prvotoženko.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da pri odločitvi ni upoštevalo navedb, ki sta jih toženca dala v odgovoru na pritožbo z dne 26. 5. 2020, vloženem po odvetniku. Za prvotoženko zato, ker odvetnik tudi po pozivu sodišča ni predložil pooblastila stečajnega upravitelja (tretji odstavek 98. člena ZPP), pooblastilo prvotoženke, dano odvetniku pred začetkom stečajnega postopka nad njo, pa je z dnem začetka stečajnega postopka prenehalo (drugi odstavek 101. člena ZPP). Za drugotoženca zato, ker se izpodbijani sklep nanj ne nanaša. Posledično vložnika nista upravičena do v vlogi priglašenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).

6. Pritožnica (tožnica) navaja, da je na sodišče vložila umik tožbe (22. 11. 2019), zato niso podani procesni pogoji za prekinitev postopka.

7. Pritožnica ne navaja, katero določbo ZPP je sodišče prve stopnje kršilo in kako je to vplivalo na zakonitost in pravilnosti izpodbijanega sklepa (prim. prvi odstavek 339. člena ZPP). Ni sporno, da se je nad prvotoženko dne 29. 1. 2020 začel stečajni postopek. Posledica tega dejstva je, da je postopek prekinjen po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Izpodbijani sklep je ugotovitvene narave. Sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve pravil postopka. Prekinitev postopka ne vpliva na dejstvo, da je pritožnica tožbo že umaknila (v spisu pa je tudi odgovor tožene stranke), zaradi prekinitve je zadržana le izdaja sklepa o ustavitvi postopka. Sodišče namreč zaradi prekinitve postopka, do njegovega nadaljevanja, ne sme izdati sklepa o ustavitvi postopka (prim. VSL sklep I Cpg 253/2019). Dejstvo umika tožbe torej ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa. O umiku tožbe bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju še odločalo, ko (če) bo pred tem ugotovilo, da se pravdni postopek proti prvotoženki lahko nadaljuje, ker so izpolnjeni zakonski pogoji in bo izdalo sklep o nadaljevanju postopka.

8. Pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), niso podani, izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.