Jedro

Po začetku postopka osebnega stečaja proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Za odločanje o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov. Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Ker je pritožnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova, že zaradi tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo sicer zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo. To pa ne pomeni, da je upniku kršena pravica do sodnega varstva. Poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zaradi ovire za vodenje izvršbe zoper insolventenga dolžnika je predlog za izvršbo treba zavreči in ne zavrniti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se predlog za izvršbo zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo zoper dolžnika A. A. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik zaradi razloga napačne uporabe materialnega prava, posledično zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot tudi bistvenih kršitev določb postopka. V bistvenem navaja, da gre za terjatve, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja ter se nanašajo na neplačane račune iz naslova storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Na te terjatve pa po mnenju upnika postopek osebnega stečaja ne vpliva. Gre namreč za stroške stečajnega postopka, in sicer tekoče stroške, ki jih je fizična oseba dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase. Edino varstvo upnika za poplačilo stroškov, nastalih v zvezi s stanovanjem oz. bivanjem dolžnika, je vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V danem primeru gre za izjemo iz 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

3. Pritožba je delno utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja upnik.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS št. 126/2007 s spremembami, ZFPPIPP) upnikov predlog za izvršbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da proti dolžniku teče stečajni postopek. V skladu z navedeno določbo, ki se nanaša tudi na postopek osebnega stečaja, saj drugačna ureditev za tega ni predvidena (primerjaj 383. člen ZFPPIPP), po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Pritrditi je sicer pritožniku, da stečajni postopek vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), vendar pa je treba tudi upoštevati, da prepoved novih izvršb v času trajanja stečajnega postopka ni umeščena v posebni pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov), temveč v splošni pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja).(1)

5. Upnik v pritožbi opozarja, da vtožuje terjatve, ki se plačujejo kot stroški stečajnega postopka (pri čemer jih mora po mnenju upnika plačati dolžnik sam), zato bi sodišče moralo izdati sklep o izvršbi, vendar pa so te navedbe neutemeljene. Izjeme, ko je po začetku stečajnega postopka proti dolžniku vendarle mogoče izdati sklep o izvršbi, so določene v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP. Po tej določbi je med drugim res mogoče izdati sklep o izvršbi na podlagi sodnih odločb, izdanih o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (355. člen ZFPPIPP), ali izvršilnih naslovov, izdanih v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Vendar pa v obravnavanem primeru navedena določba ne pride v poštev. Za odločanje o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov, kot je to navedeno v citirani 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP (glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 3256/2014). Upnik je v predmetnem izvršilnem postopku predlagal izvršbo za izterjavo terjatev, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja, na podlagi verodostojnih listin in torej ni sporno, da upnik za izterjavo terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, nima izvršilnega naslova, kot to zahteva navedeno določilo. Ker je pritožnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, to pomeni, da že zaradi tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo sicer zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo.

6. Upnik v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine obenem takšne sodne odločbe tudi ne more pridobiti, saj po določbah prvega in tretjega odstavka 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vedno poleg dajatvenega dela vsebuje tudi izvršilni del (dovolitev izvršbe z izvršilnimi sredstvi), kar pa glede na citirano določbo 131. člena ZFPPIPP ni dopustno. Pravil v zvezi omejitvijo poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, ki se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka, ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba (tako sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 1651/2015). Poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Navedeno pa ne pomeni, da je poseženo v pravico upnika do sodnega varstva, saj lahko upnik, če meni, da mu vtoževana terjatev gre, odločbo iz 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP skuša pridobiti v drugih postopkih (na primer postopku zaradi izdaje plačilnega naloga).

7. V konkretnem primeru bi moralo sodišče prve stopnje, ko se je sicer pravilno oprlo na uporabo 131. člena Zakona o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti (ZFPPIPP), ki v konkretnem primeru ne dovoljuje izdaje sklepa o izvršbi in zavarovanju, predlog za izvršbo zavreči in ne zavrniti. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vsebuje zgolj sklep o dovolitvi izvršbe, ampak tudi dajatveni del. Nalog, ki ga izda sodišče v sklepu o izvršbi, da mora dolžnik plačati terjatev (četrti odstavek 44. člena ZIZ), je po svoji naravi enak vsebini plačilnega naloga po določbi 431. člena Zakona o pravdnem postopku. Kolikor sodišče predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine torej v celoti zavrne, tudi vsebinsko odloči o dajatvenem delu zahtevku (tako sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 3256/2014). Glede na naravo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki vsebuje tudi dajatveni del, ki je po svoji naravi enak vsebini plačilnega naloga, je zaradi ovire za vodenje izvršbe zoper insolventnega dolžnika treba na podlagi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP predlog za izvršbo zavreči in ne zavrniti (glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 3664/2015), kar smiselno uveljavlja tudi pritožnik.

8. Višje sodišče je zato v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da se predlog za izvršbo zavrže. Op. št. (1): mag. Damjan Orož, Insolvenčni postopki ter postopek izvršbe in zavarovanja, Pravosodni bilten št. 1/2015, stran 83.