Jedro

Novi hipotekarni upnik s cesijo terjatve vstopi v položaj prejšnjega upnika, saj pridobi hipoteko v istem vrstnem redu, kot je (bila že predhodno) vpisana. Nadaljnji upniki torej zaradi cesije niso v ničemer v slabšem položaju – ne glede vrstnega reda ne glede velikosti hipotekarnega jamstva prvemu hipotekarnemu upniku. Če s prenosom terjatve ne bi bila prenesena tudi hipoteka (ker bi se ji hipotekarni upnik odpovedal), bi ta prenehala, saj gre za akcesorno pravico, ki je vezana na zavarovano terjatev in je samostojno ni mogoče prenašati. Drugačno stališče bi pravzaprav pomenilo, da v zemljiško knjigo vpisanemu prvemu hipotekarnemu upniku poplačilo ne gre (ker je terjatev že prenesel na cesionarja, hipoteka kot akcesorna pravica pa nima lastne prometnosti in ne dopušča cepitve na upniški – aktivni strani, kar pomeni, da sta upnik zavarovane terjatve in hipotekarni upnik vedno ista oseba), cesionarju pa prav tako ne, ker prenos hipoteke še ni vpisan v zemljiško knjigo in bi torej v tem vmesnem obdobju pravica dejansko „ne obstajala“, čeprav ni podan noben od razlogov za prenehanje hipoteke. Hipoteka kot stranska pravica tako preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.

Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice. Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, ne pa osebe upnika. Le v primeru, če bi prenehala terjatev in s tem tudi hipoteka, ali pa če bi prenehala le hipoteka, bi pritožnik lahko uspešno izpodbil vrstni red poplačila, saj bi le-to vplivalo na njegovo poplačilo.

Zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine.

Izrek

I. Pritožba upnika A. se zavrne in se v izpodbijanem delu III. točke izreka sklep potrdi.

II. Pritožba B. d.o.o. se zavrne in se v izpodbijanih II. in III. točki izreka sklep potrdi.

III. Pritožnika in C. d.o.o. sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo nadaljnje stroške izvršilnega postopka upnika A., opr. št. I 553/2017 na 603,39 EUR, preostale priglašene stroške upnika pa je zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog družbe B. d.o.o. za poplačilo terjatve v znesku 443.763,82 EUR (II. točka izreka) in iz kupnine v znesku 480.344,44 EUR poplačalo:- izvršilne stroške upnika D. d.o.o., opr. št. I 508/2017 v znesku 144,11 EUR, - izvršilne stroške upnika A. opr. št. I 553/2017 v znesku 780,56 EUR, - izvršilne stroške upnika E. d.o.o., opr. št. I 96/2018 v znesku 125,86 EUR, - izvršilne stroške upnika Republika Slovenija, opr. št. I 158/2020 v znesku 320,04 EUR, - izvršilne stroške upnika F. d.o.o., opr. št. I 234/2020 v znesku 204,33 EUR, - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 3.409,38 EUR na prehodni podračun MF FURS, - davek na promet nepremičnin v znesku 8.793,03 EUR, - terjatev upnika E. d.o.o. opr. št. I 96/2018 v znesku 128.969,13 EUR, - terjatev upnika 1. G. d.d., 2. B. B. 3. H. d.o.o., 4. I. d.o.o., opr. št. VL 87413/2013 v znesku 8.772,66 EUR in delno terjatev zastavnega upnika C. d.o.o. v znesku 328.825,34 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta upnik A. in B. d.o.o. Upnik A. sklep izpodbija v III. točki izreka v delu delnega poplačila terjatve zastavnega upnika C. d.o.o. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del spremeni tako, da predlog družbe C. d.o.o. za poplačilo njene terjatve zavrne in samo odloči o poplačilu kupnine, neupoštevaje to terjatev, podredno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Družba B. d.o.o. vlaga pravočasno pritožbo zoper II. In III. točko izreka sklepa, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in sklep v izpodbijanih točkah spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za poplačilo zavarovane terjatve in pri razdelitvi kupnine kot hipotekarnega upnika upošteva pritožnika.

4. Odgovor na pritožbo so vložili upnik A., B. d.o.o. in C. d.o.o. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

7. Po določbi 208. člena ZIZ sodišče s sklepom o poplačilu odloči o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ. Pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku (prvi odstavek). Terjatve upnikov se obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek). V sklepu sodišče upošteva samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka (tretji odstavek), ostale se poplačajo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi iz morebitnega preostanka kupnine, ostanek pa se vrne dolžniku (četrti odstavek).

8. Po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena tega zakona se poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Poplačajo se po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, se poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku (198. člen ZIZ).

9. Novi hipotekarni upnik s cesijo terjatve vstopi v položaj prejšnjega upnika, saj pridobi hipoteko v istem vrstnem redu, kot je (bila že predhodno) vpisana. Nadaljnji upniki torej zaradi cesije niso v ničemer v slabšem položaju – ne glede vrstnega reda ne glede velikosti hipotekarnega jamstva prvemu hipotekarnemu upniku. Če s prenosom terjatve ne bi bila prenesena tudi hipoteka (ker bi se ji hipotekarni upnik odpovedal), bi ta prenehala, saj gre za akcesorno pravico, ki je vezana na zavarovano terjatev in je samostojno ni mogoče prenašati. Drugačno stališče bi pravzaprav pomenilo, da v zemljiško knjigo vpisanemu prvemu hipotekarnemu upniku poplačilo ne gre (ker je terjatev že prenesel na cesionarja, hipoteka kot akcesorna pravica pa nima lastne prometnosti in ne dopušča cepitve na upniški – aktivni strani, kar pomeni, da sta upnik zavarovane terjatve in hipotekarni upnik vedno ista oseba), cesionarju pa prav tako ne, ker prenos hipoteke še ni vpisan v zemljiško knjigo in bi torej v tem vmesnem obdobju pravica dejansko „ne obstajala“, čeprav ni podan noben od razlogov za prenehanje hipoteke (154. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Tudi Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) oblikovalni učinek vpisov omejuje na pridobitev in prenehanje stvarnih pravic na nepremičninah (7. člen ZZK-1). Ker prenos hipoteke ne pomeni prenehanja ali pridobitve stvarne pravice, je vpis v zemljiško knjigo potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1). V tem smislu je razumeti tudi drugi odstavek 148. člena SPZ, na katerega se sicer v potrditev drugačnega stališča sklicuje upnik A. Hipoteka kot stranska pravica tako preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.1

10. Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice. Dejstvo, da v zemljiški knjigi ni bila vpisana sprememba imetnika hipoteke, na pravni položaj upnika A. kot pritožnika ne vpliva, saj ni odločilna oseba upnika, temveč vrstni red terjatve. Za pritožnika je povsem nepomembno, ali se terjatev poplača prvotnemu ali novemu upniku iz pristopne zadeve, odločilno je, da terjatev, zavarovana s hipoteko, ni prenehala. Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, ne pa osebe upnika, in ima zato kot akcesorna pravica enako usodo kot terjatev, ki je z njo zavarovana. Pritožnik niti na razdelitvenem naroku, niti v pritožbi ne uveljavlja prenehanja hipoteke. Le v primeru, če bi prenehala terjatev in s tem tudi hipoteka, ali pa če bi prenehala le hipoteka, bi pritožnik lahko uspešno izpodbil vrstni red poplačila, saj bi le-to vplivalo na njegovo poplačilo (prvi odstavek 201. člena ZIZ).

11. Neutemeljena je tudi pritožba družbe B. d.o.o. V konkretni zadevi 24. člen ZIZ res ni bil pravilno uporabljen, saj se nanaša le na vstop novega upnika oziroma dolžnika, pritožnik pa ni upnik v tem izvršilnem postopku, je le udeleženec (16. člen ZIZ). Zastavni upnik namreč nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine. Vendar je kljub temu pravilna odločitev, da se predlog pritožnika za poplačilo terjatve v znesku 443.763,82 EUR zavrne. Pritožnik namreč ni izkazal, da je sedaj on imetnik s hipoteko zavarovane terjatve. Ne glede na zgoraj zavzeto stališče glede prenosa hipoteke pri sklenjeni cesijski pogodbi, je bila kot prva v verigi štirih pogodb dne 1. 1. 2016 sklenjena pogodba o izpolnitvi tuje obveznosti med dolžnikom M. d.d. in B. d.o.o. kot izpolniteljem (to je novim upnikom; 274. člen Obligacijskega zakonika), pri kateri pa njene posledice, z razliko od cesije ki je razpolagalni posel s takojšnjim učinkovanjem, nastopijo šele z izpolnitvijo upniku. Do prehoda terjatve in stranskih pravic na izpolnitelja pride šele, ko je izpolnitev opravljena. Tega dejstva pa pritožnik pravočasno ob prijavi svoje terjatve ni izkazoval. 12. Glede na povedano je izpodbijana odločitev pravilna, zato je potrebno obe pritožbi zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O pritožbenih stroških pritožnika B. d.o.o. je sodišče prve stopnje odločilo z dopolnilnim sklepom dne 12. 7. 2022. 13. Pritožnika s pritožbama nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi glede stroškov za odgovor na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krijejo vlagatelji sami, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč niso navedli ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tako Vrhovno sodišče RS v odločbah III Ips 131/2005 z dne 23. 5. 2007 in II Ips 75/2009 z dne 11. 6. 2009.