Jedro

Zaslišanje predsednika okrožnega sodišča pred okrajnim sodiščem ne vnaša dvomov v videz nepristranskosti sodišča.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Žalcu je v teku kazenski postopek zoper obdolženega B. Đ. zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika-1 (v nadaljevanju KZ-1).

2. Na predobravnavnem naroku dne 26. 1. 2017 je pooblaščenec oškodovanke J. L., odvetnik R. M., predlagal prenos krajevne pristojnosti izven sodnega okrožja Celje, ker naj bi bil kršen videz nepristranskosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v Žalcu. To oškodovankin pooblaščenec utemeljuje s tem, da je v tej kazenski zadevi predlagal zaslišanje predsednika Okrožnega sodišča v Celju, pod pristojnost katerega spada tudi Okrajno sodišče v Žalcu, in sicer kot pričo, ki bi lahko izpovedala o nepravilnostih v stečajnem postopku, v katerem je v vlogi stečajnega upravitelja nastopal obdolženi B. Đ., ki se mu v tem kazenskem postopku očita nevestno opravljanje dela v službi. Ker ima kot priča določene pristojnosti in je predsednik celjskega sodnega okrožja, kamor spada tudi Okrajno sodišče v Žalcu, prav tako pa mora razpravljajoča sodnica predsednika Okrožnega sodišča v Celju opozoriti kot pričo, da govori po resnici, je po mnenju oškodovankinega pooblaščenca podan utemeljen razlog za prenos krajevne pristojnosti.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prim. odločbi Ustavnega sodišča U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015). Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.

4. Po presoji Vrhovnega sodišča v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Žalcu. Zgolj okoliščina, da bo v konkretnem kazenskem postopku kot priča zaslišan predsednik Okrožnega sodišča v Celju namreč ne more krniti videza nepristranskosti celotnega Okrajnega sodišča v Žalcu. Pri tem je potrebno upoštevati, da je razpravljajoči sodnik pri vodenju glavne obravnave vezan na ustavo in zakone in mu določila ZKP nalagajo, da poda priči pravni pouk ne glede na njen status, izobrazbo oziroma poklic. Zaslišanje predsednika okrožnega sodišča ne vnaša dvomov v videz nepristranskosti sodišča. 5. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da razlogi, ki jih v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja oškodovankin pooblaščenec, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi po prvem odstavku 35. člena ZKP, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, zato je njegov predlog zavrnilo.