Jedro

Glede na spisovne podatke je pritrditi pritožbenim trditvam, da je dolžnik za svoje trditve, s katerimi je utemeljeval predlagan odlog izvršbe, k predlogu priložil številne dokaze. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da jih je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njih ni vrednostno opredelilo.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanih delih potrdi sklep sodišče prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe (I. točka izreka), zavrglo predlog dolžnika za odlog prodajnega naroka razpisanega za dne 9. 4. 2019 (II. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršb, ki se vodita pri Okrajnem sodišču v Velenju pod vodilno opr. št. In 63/2012 in pristop opr. št. I 108/2019 (III. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin katastrska občina X., parcela 118/17 in parcela 118/18 (IV. točka izreka), upniku J. P. priznalo nadaljnje stroške izvršilnega postopka odmerjena na 991,63 EUR ter dolžniku naložilo, da jih upniku poravna v roku 8 dni od prejema tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izplačilo dalje do dne plačila (V. točka izreka) ter upnici G. d.o.o., priznalo nadaljnje stroške izvršilnega postopka odmerjene na 335,99 EUR ter dolžniku naložilo, da jih upniku poravna v roku 8 dni od prejema tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izplačilo dalje do dne plačila (VI. točka izreka).

2. Navedeno odločitev dolžnik pravočasno izpodbija brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da je podal predlog za odpravo nepravilnosti skladno z določilom 52. člena ZIZ ter da je bila pristopni upnici G. d.o.o. s sklepi z dne 25. 9. 2013, 16. 4. 2013 in 19. 9. 2013 izrečena nedopustnost izvršbe na nepremičnini ID št. X.-118/17 in X.-118/18 ter da se v zvezi z navedenimi nepremičninami še do danes ni opravilo izbrisa zaznambe v zemljiški knjigi. Sodišču prve stopnje očita, da je kljub temu izvršilno zadevo I 108/2019 s sklepom z dne 22. 2. 2019 v zvezi z omenjenima nepremičninama pristopilo k vodilni zadevi in s tem omogočilo pristopnemu upniku protipraven poseg po dolžnikovem premoženju. Pojasnjuje, da ga je sodišče prve stopnje v odredbi o prodaji nepremičnin z dne 1. 3. 2019 napačno poučilo, da lahko predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin vloži najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom, zato meni, da je bil prikrajšan za sodelovanje v postopku ter očita obremenjenost sklepa s kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpostavlja nepravilnosti, ki jih je storilo sodišče prve stopnje v predmetnem postopku ob cenjenju predmetov izvršbe. Zatrjuje, da bi sodišče po 71. členu ZIZ glede na predlagan odlog prodajni narok moralo prestaviti oziroma odložiti dokler ne ugotovi vsa odločilna dejstva. Zatrjuje, da sodišče njegovega predloga za odlog ni vsebinsko obravnavalo, niti ni vpogledalo v priložena dokazila. Izpostavlja, da je bil predlog utemeljen, odločilna dejstva po 71. členu ZIZ pa izkazana. Sodišču očita, da ga pred vložitvijo obravnavanega predloga za odlog izvršbe ni poučilo o novelirani določbi 71. člena ZIZ, sedaj pa se samo nanjo opira ter dolžniku neupravičeno očita, da bi te okoliščine moral izkazati z mnenjem pristojnega centra za socialno delo. Izpostavlja da je dokazoval nenadomestljivo škodo ter nesorazmernost izvršbe z drugimi dokaznimi predlogi, ki pa jih sodišče ni presojalo. Poudarja, da bi ob izgubi nepremičnin 118/17 in 118/18 ostal brez svojega doma in brez doma za svoje živali, vrniti pa bi moral tudi pridobljene subvencije. Vlaga zahtevek za sodno varstvo in varstvo zakonitosti zaradi ponavljajočih se in grobih kršitev določb ZPP in ZIZ. Pojasnjuje okoliščine nastanka izvršilnih naslovov. Predlaga ugoditev pritožbi.

3. V odgovoru na pritožbo upnik J. P. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. V odgovoru na pritožbo upnica G. d.o.o. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

5. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni utemeljena.

6. Odločitev sodišča prve stopnje glede dolžnikovega predloga za odpravo nepravilnosti (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) temelji na ugotovitvi, da dolžnik v predlogu očita le nepravilnost, ki bi jo naj storilo sodišče, čemur pa ta institut glede na prvi dostavek 52. člena ZIZ ni namenjen. Navedeno stališče pritožbeno sodišče potrjuje kot pravilno ter na tem mestu dolžniku zgolj pojasnjuje, da v kolikor je bila izvršba na določeno nepremičnino pravnomočno ustavljena oziroma je bil predlog za izvršbo glede te nepremičnine pravnomočno zavrnjen tudi morebitni sklep o pristopu v zvezi s to nepremičnino te izvršbe ne oživi. Gre namreč zgolj za sklep procesnega vodstva, pri čemer pa posamezne izvršilne zadeve svojo samostojnost ohranijo. Sodišču prve stopnje pa je glede na nadaljnjo obrazložitev na stani 7 izpodbijanega sklepa na mestu opozorilo, da dolžnik pravilno opozarja, da je bil pristopljeni upnici v zvezi z nepremičnino X. parcela 118/17 sklep o izvršbi razveljavljen ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnjen in da bi morala biti v zvezi s to nepremičnino razveljavljena do sedaj opravljena izvršilna dejanja, saj je sodišče prve stopnje o tem odločilo s sklepom o popravi In 104/2012 z dne 19. 9. 2013 v zvezi s sklepom In 104/2012 z dne 16. 4. 2013. 7. Pritrditi je sodišču, da ZIZ posebnega predloga za odlog prodajnega naroka ne pozna. Glede na navedeno ter dejstvo, da je prodajni narok že bil dne 9. 4. 2019 (neuspešno) izveden, preostali del dolžnikovega predloga za odlog pa se je vsebinsko obravnaval kot predlog za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ, je potrditi zavrženje dolžnikovega predloga za odlog izvršbe v tem delu, saj je le ta nedopusten (II. točka izreka izpodbijanega sklepa).

8. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je k predlogu za ponovno ugotovitev tržne vrednosti nepremičnin priložil cenitveno poročilo, ki se nanaša le na stavbno zemljišče, nepremičnini, katerih ponovno ugotovitev tržne vrednosti je predlagal pa sta tudi kmetijsko in gozdno zemljišče. Ker skladno z določbo četrtega odstavka 178. člena ZIZ sodišče ponovno ugotovi vrednost nepremičnine le, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti precej spremenila, je potrditi razloge sodišča prve stopnje, da bi dolžnik moral predložiti še tudi cenitveno poročilo cenilcev kmetijske in gozdarske stroke, saj v predlogu oporeka tudi ugotovljeni vrednosti kmetijskega in gozdarskega zemljišča. 9. Glede na spisovne podatke (vpogled v l. št. 768-923) je pritrditi pritožbenim trditvam, da je dolžnik za svoje trditve, s katerimi je utemeljeval predlagan odlog izvršbe, k predlogu priložil številne dokaze. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da jih je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njih ni vrednostno opredelilo. Ob navedenem sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila pritožniku z nezakonitim postopanjem kršena pravica do izjavljanja v dokaznem postopku in je s tem podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Glede na navedeno je bilo potrebno utemeljeni pritožbi v tem delu ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj omenjenih pomanjkljivost pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V novem postopku naj sodišče prve stopnje zgoraj opisano kršitev odpravi. Sodišče sicer ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, vendar mora zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti1. Na tem mestu je opozoriti, da v tem delu pritožba upravičeno izpostavlja tudi dejstvo, da je bil dolžnik na novelirane določbe 71. člena ZIZ opozorjen po vložitvi predmetnega predloga za odlog izvršbe. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik po ustreznem opozorilu o novelirani določbi 71. člena ZKZ vložil nov predlog za odlog izvršbe, pritožbeno sodišče svetuje, da se le ta obravnava kot dopolnitev predloga za odlog izvršbe, vloženega dne 27. 3. 2019. 11. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena, prav tako pa niso podane tiste kršitve in nepravilnosti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ), zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo in v I., II., IV., V. In VI. točki izreka izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)

12. Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških pritožbenega postopka (konkretno stroški odgovora na pritožbo upnika J. P. in upnice G. d.o.o.) pridrži za končno odločbo.

1 Primerjaj: Odločba US RS: Up-77/01 z dne 4. 3. 2004.