Jedro

S predložitvijo pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnin ter predložitvijo računa, ki ga je dolžnik zavrnil, je upnik z verjetnostjo izpodbil trditve dolžnika iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da s tožnikom nista v nobenem poslovnem odnosu ter izkazal verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe, po kateri bi v zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 35581/2012 z dne 20.3.2012, v višini 2.016,00 EUR s pripadki, sodišče organizaciji za plačilni promet banki Hypo Bank d.d. prepovedalo, da toženi stranki ali komu drugemu po njegovemu nalogu izplača z računa tožene stranke denarni znesek do višine 2.016,00 EUR s pripadki (kot to vse izhaja iz predloga v točki I.1 izreka), s predlogom, da predhodna odredba velja še osem dni po nastopu izvršljivosti sodne odločbe in da ugovor ne zadrži njene izvršitve. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi predlog tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka zavarovanja.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo dejansko stanje, nepravilno uporabilo materialno pravo in kršilo pravilo pravdnega postopka in postopka o izvršbi in zavarovanju. Povzema prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter navaja, da obligacijsko razmerje med pravdnima strankama jasno in nedvomno izhaja iz pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnin ter splošnih pogojev poslovanja pri posredovanju v prometu z nepremičninami, ki jih je tožeča stranka priložila predlogu za izdajo predhodne odredbe, veljavnost obligacijskega razmerja med strankama pa je izkazana tudi z dokaznimi predlogi in drugo priloženo listinsko dokumentacijo. Opozarja na pogodbo o posredovanju pri nakupu nepremičnin z dne 15.12.2010 in splošne pogoje poslovanja, pogodba je v celoti veljavna. Če je tožena stranka sklenila tudi kakšno drugo pogodbo o posredovanju, to na veljavnost pogodbe o posredovanju, sklenjene med pravdnima strankama, nima in ne more imeti nikakršnega vpliva. To tudi ne more vplivati na dolžnost tožene stranke tožeči stranki plačati provizijo. Dejstvo, da naj bi tožena stranka pogodbo o posredovanju z drugim posrednikom sklenila pred tem, ko je to pogodbo sklenila s tožečo stranko, za predmetni postopek ni relevantno, saj tožena stranka lahko sklene več pogodb o posredovanju. Zaveza tožene stranke za plačilo provizije tožeči stranki kot posredniku izhaja iz dejstva, da je tožeča stranka toženo stranko pripeljala na ogled nepremičnine in je toženo stranko spravila v stik z lastnico nepremičnine. Tožena stranka se je sama odločila, v nasprotju s svojimi zavezami iz pogodbe, da z lastnico nepremičnine sklene prodajno pogodbo, ne da bi o tem obvestila tožečo stranko. Tožeča stranka ni bila prisotna ob sklenitvi prodajne pogodbe in ni sestavila besedila prodajne pogodbe, v posledici ravnanja tožene stranke in B. S., ki sta tožeči stranki to onemogočili. Pritožba opozarja še na 6. točko 3. člena pogodbe o posredovanju ter določilo 7. alineje 3. točke splošnih pogojev poslovanja. Tožeča stranka je pridobila pravico zaračunati provizijo za posredovanje toženi stranki, v višini 2% od prodajne cene nepremičnine. Tožeča stranka v ničemer ni oporekala veljavnosti dne 15.12.2010 sklenjene pogodbe o posredovanju, niti ni nikdar trdila, da te pogodbe ni podpisala oziroma, da podpis na pogodbi ni njen. Za odločitev o verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja med strankama ni relevantno, ali je tožena stranka z lastnico nepremičnine prvič prišla v stik preko tožeče stranke ali pa drugega nepremičninskega posrednika, pri čemer pa je sicer tožeča stranka dejansko spravila toženo stranko v stik s tretjo osebo.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). V skladu s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ pa se šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti katerem je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru sklep o izvršbi (dajatveni del) predstavlja odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ. Ugotovilo je tudi, da je tožena stranka (dolžnik) v ugovoru zoper sklep o izvršbi zanikala obstoj obligacijskega razmerja s tožečo stranko (upnikom), šlo pa je za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Nadalje pa je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je podan tudi nadaljnji pogoj, na podlagi katerega se domneva nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, torej, ali je upnik predložil listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Glede tega dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo, da takšna verjetnost ni podana. Po oceni sodišča druge stopnje je takšen zaključek sodišča prve stopnje zmoten.

7. V postopku presoje pogojev za izdajo predhodne odredbe pri ugotavljanju pogoja, da je verjetno izkazana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, v skladu z domnevo po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ glede listine upnika zadošča, da upnik predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je do upnika prestrogo. Upoštevati je namreč potrebno, da je domneva podana za primer, ko dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, do česar je v konkretnem primeru tudi prišlo. Pri tem je dolžnik navajal, da upnik in dolžnik nista bila in še vedno nista v nobenem poslovnem odnosu, ki bi utemeljeval vtoževani znesek in da dolžnik ne ve, kakšna je podlaga terjanega zneska, kar je upnik z verjetnostjo izpodbil s predložitvijo pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnin, ter predložitvijo računa z dne 7.6.2012, ki ga je dolžnik zavrnil (prilogi A6 in A7). S predložitvijo navedenih listin je torej upnik z verjetnostjo izpodbil trditve dolžnika iz ugovora zoper sklep o izvršbi ter izkazal verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Upnik namreč upravičeno opozarja, da je pogodba, ki je bila sklenjena z dolžnikom, veljavna in je dolžnik ni izpodbijal. Presoja vseh ostalih dokazov presega presojo, potrebno za izdajo predhodne odredbe in za ugotovitev, ali je podana domnevana nevarnost v skladu z 258. členom ZIZ.

8. Sklep sodišča prve stopnje je bilo zato potrebno razveljaviti in zadevo sodišču prve stopnje vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče druge stopnje namreč v konkretnem primeru ne more samo spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, saj bi v takšnem primeru toženo stranko prikrajšalo za ugovor zoper izdani sklep.

9. Glede na že obrazloženo, nadaljnji napotki sodišču prve stopnje niso potrebni.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nadaljnje odločanje.