Jedro

Ker ima zemljiško knjižni sklep lahko zgolj naravo izvršitvenega sklepa, temeljiti mora namreč na pravnem poslu oziroma odločbi, in v kolikor te podlage ni, pomeni, da ga je šteti za ukrep državnega organa brez pravnega naslova.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A., št. ... z dne ..., s katero je prvostopni organ v 1. točki odločil, da je Slovenska odškodninska družba (v nadaljevanju: SOD) dolžna v korist upravičenke B.B. izročiti obveznice v vrednosti 9.658,51 DEM in v korist upravičenke pokojne C.C. v vrednosti 9.658,51 DEM; v 2. točki, da se obveznice izročijo kot odškodnina za podržavljeno nepremičnino, ki je ni mogoče vrniti v naravi, v času podržavljenja pa je bila označena s parc. št. ... (del), vrt 5 v izmeri 721 m2, vpisana v vl. št. ...., k.o. ... (stara neveljavna zemljiška knjiga), danes pa predstavlja nepremičnina zazidano stavbno zemljišče v naravi park, označeno s parc. št. ...., k.o. ... . V obrazložitvi je navedla, da je v zadevi sporno, ali je v skladu s 4. členom Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) mogoče šteti, da je bivšima lastnicama A.A. in B.B. bilo zemljišče parc. št. ... (del) v izmeri 721 m2 odvzeto neodplačno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova, kot je odločil prvostopni organ. Tožena stranka se ne strinja s pritožbenimi navedbami, da sklep Okrajnega sodišča v A, Dn. št.... z dne ...., ki temelji na odločbi z dne 2. 6. 1959, izdani na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (v nadaljevanju: ZNNZ), ne more biti podlaga za ugotavljanje upravičenja po 4. členu ZDen. Glede na določbo 8. člena ZDen so z ukrepom državnega organa iz 4. člena ZDen mišljeni tudi akti in dejanja posameznikov, s katerimi so bile pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa odvzete stvari ali drugo premoženje iz 2. odstavka tega člena. Iz navedenega sklepa je razvidno, da je Okrajno sodišče pri nepremičnini solastnic, obstoječi iz parc. št. ... in ..., odredilo po uradni dolžnosti razdelitev na zemljišče brez stavbe kot z.k. telo I s parc. št.... stavbišče v izmeri 183 m2 in parc. št.... vrt v izmeri 866 m2 ter na stavbo brez zemljišče kot z.k. telo II s hišo na parc. št. ..., sklicujoč se pri tem na 11. točko Navodila o zemljiškoknjižnih vpisih nacionaliziranih najemnih stavb in stavbnih zemljišč. Prav tako je z istim sklepom na podlagi odločbe Oddelka za finance ObLO A. z dne ... , št. ... , ki je bila izdana na podlagi ZNNZ in s katero je bila nacionalizirana parc. št. ... pri z.k. telesu I (parc. št. ... in parc. št. ...), odredilo vknjižbo družbene lastnine s pravnim učinkom z dnem 26. 12.1958 ter zaznamkom, da je upravni organ Občina A. Glede na dejstvo, da v predmetnem sklepu sodišče navaja kot pravni naslov pri vknjižbi družbene lastnine in upravnega organa Občine A. na z.k. telesu I, odločbo Oddelka za finance z dne 2. 6. 1959, čeprav z njo ni bila nacionalizirana tudi parc. št. ..., je po oceni tožene stranke šteti, da je parc. št. ... bila podržavljena s predmetnim sklepom ter je navedeni sklep v skladu s 5. odstavkom 8. člena ZDen šteti kot ukrep državnega organa iz 4. člena ZDen. Neutemeljene so tudi navedbe glede obsega oziroma vrnitve 721 m2 zemljišča. Tožeča stranka v tožbi navaja, da sta v predmetni zadevi sporna pravni temelj podržavljenja ter obseg podržavljenja parc. št..... k.o. ...., v izmeri 721 m2, saj nista izkazana niti pravni temelj podržavljenja, niti obseg zahtevane parcele.

Tožena stranka navaja, da naj bi bil temelj podržavljenja določba 4. člena ZDen, kot dokazilo pa sklep sodišča A., Dn. št. .... z dne ... . Ta sklep temelji na odločbi z dne 2. 6. 1959, izdani na podlagi ZNNZ, ki pa je zgolj ugotovitvena odločba, izdana na podlagi predpisa. V sami odločbi pa parc. št. ... ni navedena. Ker sklep sodišča kot izvršilni naslov za vpis lastništva, temelji na odločbi, le-ta pa na predpisu, taksativno naštetem v 3. členu ZDen, do podržavljenja po določbi 4. člena ZDen po mnenju tožene stranke ni moglo priti in zato navedeni sklep ne more biti podlaga za dokazovanje upravičenja po 4. členu ZDen. Vkolikor bi obstajala potreba po podržavljenju zemljišča parc. št. ... k.o. ...., bi takratni organ izdal ugotovitveno odločbo o pravno formalnem podržavljenju zemljišča ter odločbo o dejanskemu odvzemu zemljišča iz posesti. Upravičenje po 4. členu ZDen tudi sicer, z zaslišanjem le ene priče in z zapisnikom z dne .... ne more biti izkazano. Iz zapisnika ni razvidno, na katere nepremičnine se nanaša, medtem ko izjave zaslišane priče, da ObLO A. ni izdala nikakršne odločbe in ni plačala odškodnine, niso podprte z nobenimi dokazili. Tožeča stranka nadalje meni, da obseg parcele, za katero se določa odškodnina, ni pravilno ugotovljen. Upravni organ prve stopnje je izhajal iz predpostavke, da je skupna izmera parc. št. ... in ... 1049 m2. Od skupne izmere je odštel površino 174 m2 in 154 m2, kolikor je bilo že vrnjeno v naravi. Pri tem pa ne razpolaga z nobenim dokazilom, da je bilo upravičenkama res v celoti podržavljeno 1049 m2 zemljišča obeh parcel oziroma da glede zahtevanih 721 m2 obstoji upravičenje do denacionalizacije, tako po temelju kot obsegu. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke. Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Stranki z interesom v tem postopku B.B. in D.D. sta na tožbo odgovorili in menita, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Jasno je, da je pravni temelj zahteve 4. člen ZDen in da je tudi stanje vrnjene parcele pravilno ugotovljeno. Predlagata zavrnitev tožbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ostaja sporno, ali je bilo zemljišče parc. št. 136/4 v izmeri 721 m2 podržavljeno na način iz 4. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 67/98 - odl. US, 66/00, 66/00 - obv. razl., 11/01 - odl. US in 54-I/02 - odl. US) in v povezavi s tem upravičenje bivših lastnic do denacionalizacije te nepremičnine. Tožeča stranka ugovarja stališču tožene stranke, da pomeni prehod lastninske pravice na parc. št. ... k.o. ... v družbeno lastnino na podlagi zemljiškoknjižnega sklepa Dn. št. ... z dne .... ukrep državnega organa brez pravnega naslova. Ugovor tožeče stranke v navedeni smeri je po mnenju sodišča neutemeljen. Po določbi 4. člena ZDen so ne glede na določbe 3. člena ZDen upravičenci do denacionalizacije tudi osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963, ki ni naveden v prejšnjem členu, ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. Določbo je treba tolmačiti v skladu z namenom ZDen, to je odpraviti krivice povzročene z ukrepi državnega organa z namenom prisilnega sistemskega podržavljenja zasebne lastnine. Iz zakonodajnega gradiva k določbi 4. člena ZDen izhaja, da je poglavitni namen te določbe v tem, da se krog upravičencev razširi tudi na tiste primere, ko so državni organi samovoljno, s kršitvijo ali v nasprotju s takratnimi predpisi, torej nelegalno, posegali v zasebno premoženje. Bistveno je, da je bilo premoženje podržavljeno z ukrepom državnega organa, ki ni pomenil pravnega naslova po takratnih predpisih. V postopku denacionalizacije pa se ne ocenjuje zakonitosti aktov, ki so podlaga za denacionalizacijo, ampak se ugotavlja samo njihov obstoj. Glede na navedeno in ugotovljeno dejansko stanje v obravnavani zadevi pred organom prve in druge stopnje, ki izhaja iz listin v spisu, predvsem iz odločbe Oddelka za finance ObLO A. z dne ..., št. ...., ki je bila izdana na podlagi ZNNZ, in zemljiškoknjižnega sklepa Okrajnega sodišča v A., št. Dn.... z dne ...., ki temelji na odločbi z dne ...., je nedvomno, da citirana odločba z dne .... ni bila podlaga za podržavljenje sporne parcele, čeprav jo Dn sklep kot izvršitveni sklep sporne odločbe citira kot pravno podlago in z njo prehod v družbeno lastnino tudi utemeljuje. Lastninska pravica na nepremičnini je za bivši lastnici z vpisom družbene lastnine ugasnila v trenutku vpisa družbene lastnine, zato so po mnenju sodišča odveč tožbena razpravljanja, kako bi se podržavljenje pravilno moralo izvršiti. Kot že rečeno, ne sodišče ne upravni organ v postopku denacionalizacije ne ocenjujeta zakonitosti aktov, temveč le ugotavljata, ali je do prehoda v družbeno lastnino prišlo na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen. V obravnavani zadevi je s spornim zemljiškoknjižnim sklepom prišlo do vpisa družbene lastnine. Ker pa ima zemljiškoknjižni sklep lahko zgolj naravo izvršitvenega sklepa (torej mora temeljiti na temelju, ki je lahko pravni posel ali odločba), je tožena stranka pravilno ocenila, saj sporni sklep ne temelji na v sklepu citirani odločbi, ki bi pomenila izvršitveni naslov za njegovo izdajo, da ga je potrebno šteti za ukrep državnega organa iz 4. člena ZDen, saj gre za akt državnega organa brez pravnega naslova.

Neutemeljeno nadalje tožeča stranka ugovarja tudi obsegu podržavljenja parc. št. .... k.o. ... v izmeri 721 m2, za katero je določena odškodnina. Po podatkih zemljiške knjige in po potrdilu geodetske uprave sta merili parc. št. ... in parc. št. ..., skupaj 1049 m2. Ob podržavljenju sta bili obe parceli last bivših lastnic - upravičenk. Celoten obseg, torej kvadratura obeh parcel .... in parc. št. .... v izmeri 1049 m2, je prešel v družbeno lastnino (izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska). Ob nastopu denacionalizacije sta bili parceli deloma v parceli .... - stavba 174 m2 in dvorišče 154 m2, na kateri sta imeli bivši lastnici pravico uporabe, in deloma v parceli .... v naravi travnik. Prva parcela (stavba 174 m2 in dvorišče 154 m2) je bila vrnjena strankam z interesom v naravi, torej je prvostopni organ pravilno, saj je ostalo od skupne podržavljene površine še 721 m2, določil odškodnino, ker se navedena površina nahaja v parc. .... k.o. ...., ki je v naravi park ter je ni mogoče vrniti v naravi (kar pa med strankami ni sporno).

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.