Jedro

"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.

Izrek

1.Pritožbi se ugodi in se: 1.1. odločba sodišča I. stopnje v 1. in 3. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Ugotovi se, da je ničen sklep o izključitvi družbenika A. d.d. Ljubljana iz družbe E. d.o.o. iz Ljubljane, sprejet na skupščini dne 23.9.1999 pod točko 7 dnevnega reda, zapisan v notarskem zapisniku notarja A. Š. SV ...." 1.2. odločba sodišča I. stopnje v 2. in 4. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. 2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Sodišče I. stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine tožene stranke o izključitvi tožeče stranke iz družbe, sprejetega na skupščini dne 23.09.1999, kot ta izhaja iz 7. točke notarskega zapisnika skupščine (priloga B7) notarja A. Š., SV ...(1. točka izreka). Prav tako je sodišče I. stopnje zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o izključitvi tožeče stranke iz družbe (3. točka izreka). "Ugotovitveni zahtevek", da je bil na tej skupščini sprejet sklep o odpoklicu direktorja tožene stranke J. Š., pa je sodišče prve stopnje zavrglo (2. točka izreka). Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz "vseh" pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenim zahtevkom ugodi, ali pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Skupščina tožene stranke je družbenika - tožečo stranko s sklepom, sprejetim pod 7.tč., izključila iz družbe na podlagi drugega odstavka 7. člena družbene pogodbe (priloga B2). Ta med drugim določa, da o izključitvi družbenika odloča skupščina družbenikov z navadno večino glasov. Takšne pristojnosti pa po presoji pritožbenega sodišča skupščini družbena pogodba ne more podeliti. ZGD v tej zvezi sicer v 1. odst. 436. člena predvideva, da lahko družbena pogodba določi, da je lahko družbenik izključen iz družbe ter opredeli pogoje, postopek in posledice izključitve. Toda, tega določila ni moč razumeti tako, da bi družbena pogodba lahko skupščini podelila pristojnost, da odloča o subjektivni spremembi te pogodbe, kar je izključitev družbenika. Skupščina je organ družbe, na kateri družbeniki uresničujejo upravljalska upravičenja v družbi (prim. 439. člen ZGD). Le v tem okviru je razumeti tudi pogodbeno avtonomijo oziroma načelo avtonomnega urejanja razmerij v družbi z omejeno odgovornostjo iz prvega odstavka 438. člena ZGD. Niti 439. niti prvi odstavek 438. člena ZGD (zlasti v zvezi z 10. alineo 439. člena ZGD) namreč skupščini ne podeljujeta nobenih pristojnosti izven kroga t.i. upravljalskih upravičenj. Odločanje o izključitvi družbenika pa ne sodi v okvir upravljalskih upravičenj družbenikov - gre za subjektivno spremembo družbene pogodbe. Za takšne spremembe ne more veljati načelo kapitalskega upravljanja, ki sicer velja za odločanje na skupščini družbe (440. čl. ZGD). Če bi veljalo, bi bilo kršeno osnovno načelo obligacijskega prava, tj. enakopravnost udeležencev (11. čl. ZOR), ki je veljalo ob sklepanju družbene pogodbe. Izključitev družbenika - subjektivna sprememba pogodbe pa mora biti presojana na podlagi istih izhodišč, kot je nastala. "Z družbeno pogodbo" zato "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična" (pravno mnenje Občne seje VSS, ki je bila 7.6.2000, Pravna mnenja 1/2000, str. 17 z obr.). Predmet (objekt) družbene pogodbe, (tj. njen organ - skupščina) že po naravi stvari, ne more odločati o subjektu (pogodbeni stranki) družbene pogodbe. Avtonomna pravna ureditev iz drugega odstavka 7. člena sporne družbene pogodbe zato ne more imeti ne obligacijsko-pravnih, ne korporacijsko-pravnih učinkov. Po obligacijskem pravu je nična (103. čl. ZOR). Ničen pa je zato tudi sklep skupščine, ki je bil sprejet na njeni podlagi (5. alinea 1. odst. 359. čl. v zvezi s 456. čl. ZGD). Iz doslej razloženega sledi, da je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz 1.1. tč. izreka te odločbe. Odločitev sodišča prve stopnje iz 2. tč. izreka odločbe je pritožbeno sodišče razumelo kot sklep, čeprav to iz poimenovanja izpodbijane odločbe ni razvidno in čeprav iz izreka sledi, da je sodišče prve stopnje zavrglo "tožbeni zahtevek" in ne tožbe v tem delu (prim. 1. odst. 274. čl. ZPP). Takšno razlogovanje ima podlago v razlogih izpodbijane odločbe. Iz teh namreč sledi, da je sodišče prve stopnje ta del tožbe obravnavalo (tudi) po določbi 2. odst. 181. čl. ZPP, tedaj kot procesno ugotovitveno tožbo, za katero velja, da je izkazani pravni interes predpostavka za meritorno sojenje. S tem v zvezi je treba najprej opozoriti, da je bilo preuranjeno sklepanje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni več družbenik tožene stranke. Sklep skupščine o tem vprašanju je sporen. Veljaven je tako le ob pogoju, če ne bi bil s sodbo razglašen za ničnega (prim. 367. in 363. čl. ZGD). Kdaj sodba o tovrstem zahtevku učinkuje, pa določajo pravila procesnega prava. Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. To pa ni sprejemljivo. Pritožbeno sodišče zgoraj opisani pravni kvalifikaciji tega dela tožbe ne more pritrditi brez pomislekov. Slednje vzbujajo tožbene trditve, na podlagi katerih ni moč izključiti, da tožeča stranka v tem delu tožbe uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja tožene stranke J. Š., ki je zapisana v že omenjenem notarskem zapisniku sklepov skupščine tožene stranke v 3. odst. 6. tč. na 3. strani. Sicer najbrže tožeča stranka v tožbeni naraciji ne bi zapisala, da je bil direktor "dejansko odpoklican". Kaj je tožeča stranka z navedbo "dejansko odpoklican" imela v mislih, ne obrazloži. Le sklepati je moč, da ima pri tem v mislih potek glasovanja (štetje glasov) na skupščini tožene stranke, ki je bilo podlaga oblikovanju odločitve skupščine o njenem predlogu za razrešitev direktorja J. Š.. S pomanjkljivostmi glede tega namreč ta del zahtevka utemeljuje. Upoštevaje pri tem, da je odločanje o odpoklicu direktorja družbe pridržano skupščini d.o.o. (prim. 439. in 441. čl. ZGD), bi to tožbeno trditev v zvezi s tožbenim predlogom iz 2. tč. težko razumeli kot golo ugotavljanje obstoja oz. neobstoja pravnega razmerja med J. Š. in pa toženo stranko. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe. Ta se pri tovrstnih - oblikovalnih tožbah predpostavlja. Pritožnik zato smiselno pravilno opozarja na postopkovno kršitev 181. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 339. čl. ZPP. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. V novem postopku naj sodišče obravnava ta del tožbe kot (specifično) oblikovalno tožbo in o še spornem delu tožbenega zahtevka meritorno odloči. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.