Jedro

Ker iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi izvedenski organ pridobil tudi zdravstveni karton, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tem primeru ni mogoče priznati stroškov za pribavo in proučitev dokumentacije v zdravstvenem kartonu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.234,20 EUR zniža na znesek 1.129,08 EUR, znesek 271,52 EUR na znesek 248,39 EUR in znesek 1.505,72 EUR na znesek 1.377,47 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B. za pisno izdelavo izvedenskega mnenja z dne 10. 4. 2023 priznalo nagrado in stroške v znesku 1.234,20 EUR in 22 % DDV v znesku 271,52 EUR, kar skupaj znaša 1.505,72 EUR. Nagrado in nadomestilo za stroške je v plačilo naložilo tožencu (I. in II. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da iz izvedenskega mnenja ni razvidno, da bi izvedenski organ pridobival in proučeval zdravstveni karton tožnika. To mu tudi ni bilo naloženo s sklepom sodišča z dne 16. 2. 2023. V zapisniku o glavni obravnavi z dne 16. 2. 2023 je bila zgolj zapisana izjava tožnika, da bo na osebni pregled prinesel zdravstveni karton, ki ga ima pri hrvaškem zdravniku. Iz izvedenskega mnenja pa ni razvidno, ali je bil zdravstveni karton dejansko predložen, prav tako tudi ne, da bi zdravstveni karton izvedenski organ pridobival sam. V mnenju sta povzeta le dva nova izvida z dne 30. 8. 2022 in 12. 9. 2022, za katera pa ni obrazloženo, kje in kako naj bi jih izvedenski organ pridobil. Toženec domneva, da jih je verjetno predložil tožnik ob osebnem pregledu. Iz sodne prakse izhaja, da sodni izvedenec ni upravičen do nagrade za dodatno zbiranje in proučevanje dokumentacije, če izvedenec izdela izvedensko mnenje na podlagi pregleda dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter v zdravstvenem kartonu, to dokumentacijo pa mu posreduje sodišče. Smiselno enako velja, če mu to dokumentacijo predloži stranka sama. Sodišče je zato neutemeljeno izvedenskemu organu priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje obsežne dodatne dokumentacije - zdravstvenega kartona (od 101 do vključno 200 strani) v znesku 102,00 EUR. Posledično je previsoko odmerilo materialne stroške in DDV. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da nagrado ustrezno zniža. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa je v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je izvedenskemu organu priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zdravstvenega kartona.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče v sklepu XII Ps 990/2022 z dne 16. 2. 2023 izvedenskemu organu ni naložilo, da pridobi zdravstveni karton, temveč da izdela izvedensko mnenje po proučitvi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter osebnem pregledu tožnika. Iz izvedenskega mnenja prav tako ne izhaja, da bi izvedenski organ sam pridobil zdravstveni karton. Iz zaključka izvedenskega mnenja izhaja, da je bilo izvedensko mnenje podano po proučitvi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter po osebnem pregledu tožnika (ne pa po pregledu medicinske dokumentacije v zdravstvenem kartonu). Ker iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi izvedenski organ pridobil tudi zdravstveni karton, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tem primeru ni mogoče priznati stroškov za pribavo in proučitev dokumentacije v zdravstvenem kartonu. Sodišče je tako izvedenskemu organu za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zdravstvenega kartona, neupravičeno priznalo 102,00 EUR.

6. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek 1.234,20 EUR znižalo na znesek 1.129,08 EUR, znesek 271,52 EUR na znesek 248,39 EUR in znesek 1.505,72 EUR na znesek 1.377,47 EUR.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.