Jedro

Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da zadržana oseba nima v lasti premoženja večje vrednosti. Na podlagi njene izpovedbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njeni mesečni prejemki ne dosegajo niti 500,00 EUR oziroma bodo v bodoče okoli 600,00 EUR. Ob navedenem je pravilno ocenilo, da je ravnanje zadržane osebe, ko že sicer skromne prejemke namesto za poplačilo rednih mesečnih obveznosti porablja za nakup telefonov in sklepanje naročnin za tretje osebe (vsaj pet takšnih telefonov in naročnin), za nakup blazine za krčne žile, ki je ne potrebuje nujno, nakazovanje denarja v tujino (v London za kriptovalute), poleg tega pa z vožnjo z neregistriranim vozilom povzroča prekrške, za katere je bila že vsaj osemkrat kaznovana in znaša njen dolg samo iz tega naslova veliko več kot tisoč EUR, opredeliti kot hudo premoženjsko škodo, ki jo povzroča sama sebi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zadržano osebo A. A., roj. ..., ..., zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do dveh mesecev, šteto od dne 24. 12. 2022 dalje.

2. Zadržana oseba v pritožbi zoper uvodoma navedeni sklep navaja, da je po poklicu ekonomski tehnik in da ima 13 let delovnih izkušenj v gostinstvu, da je bistra, prisebna (večinoma), mirna, vodljiva, da upošteva pravila, ne krade, družabna, a včasih preveč dobrosrčna in posledično nerazsodna. Navaja, da so njene bolezni: bipolarna afektivna motnja, depresije, luknja v spominu, manični premiki in pomanjkanje uvida v svoje stanje ter da vse naštete bolezni doživlja občasno in razume svojo potrebo po zdravljenju. V nadaljevanju pritožbe pa našteva napačne podatke v spisu, in sicer trdi: (-) da je blazina za krčne žile stala 1.430,00 EUR, a jo je vzela na 35 obrokov - posamezni obrok stane 40,00 EUR; (-) da kazni v višini 1.620,00 EUR dne 3. 12. 2022 ni prejela; (-) da v gostilni ... ni prosila in si ni izposodila 1.440,00 EUR; (-) da ves čas jemlje tablete in da ne krade; (-) da ni nič plačala za operacijo oči; (-) da ni kupila aparata za krčne žile v vrednosti 2.600,00 EUR; (-) da ne kliče v Rusijo; (-) da je v London poslala samo 100,00 EUR; (-) da je stanovanje last D. d.o.o. in ne CSD. Zadržana oseba nadalje navaja, da nima samomorilnih teženj in da je sposobna obvladovati svoje ravnanje. Obratovale stroške bo poravnala hči C. C., ker živi v stanovanju. Navaja, da je skupaj dolžna (enkratni zneski 1.640,00 EUR), fiksni mesečni in variabilni stroški znašajo 510,00 EUR, prihodki skupaj 1.740,00 EUR za mesec december. Iz tega sledi, da je sposobna svoje dolgove odplačati že (v kolikor ji bo vse izplačano) s svojimi decembrskimi prihodki. Pritožbo zaključuje z navedbo, da sklep izpodbija v celoti in prosi za odobritev izhodov in predčasni odpust. 3. Najbližja oseba, hči B. B., je odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da zadržana oseba ne jemlje zdravil, kadar ni pod nadzorom, ali pa jih ne jemlje redno. Zadnje 3 mesece ni plačevala položnic za stanovanje in ostalih stroškov. Glede zneska 1.740,00 EUR predvideva, da je to razlika do polne pokojnine, česar pa zadržana oseba še ni prejela; prejela je le denarno socialno pomoč v znesku cca. 150,00 EUR do 170,00 EUR ter od 210,00 EUR do 240,00 EUR invalidske pokojnine. Navaja, da se je zadržana oseba naročila na več operacij, večino teh samoplačniških (laserska operacija oči, operacija krčnih žil ter posegi zobovja), da je vzela več kreditov in posojil, da je naročila kar dve klimi ter več opreme, kljub minimalnemu mesečnemu prihodku, da je imela več klicev na premijske številke, kar je prineslo še dodatne stroške. Nadalje navaja, da je zadržana v zelo kratkem obdobju pri več operaterjih prevzela več mobilnih aparatov večinoma višjega cenovnega razreda ter prenosnik, vse na obroke, in da predvidevajo, da je bila žrtev goljufije, saj aparatov ni kupila zase ampak za Rome, kateri naj bi ji dve leti aparate odplačevali. Aparatom pa pripadajo tudi dve novi naročniški številki, ki jih je za njih prevzela na svoje ime. Z Romi je menjala tudi svoj avtomobil in se z menjanim avtomobilom vozila brez registracije, zaradi česar so jo večkrat ustavili policisti in ji izdali več kazni (prehitra vožnja, vožnja z neregistriranim avtomobilom), katere še sedaj prihajajo na njen naslov. Najbližja oseba meni, da zadržana oseba očitno nima občutka presoditi, kaj je prav in kaj ne. Navaja še, da je policija pri pregledu avtomobila zasegla kovček, glede katerega je bila zabeležena kraja. Meni, da zadržana oseba v obdobju manije ni več sposobna sama zase skrbeti, saj ogroža sebe in tudi druge. V teh obdobjih ni vodljiva, je nerealna, saj sredi noči odhaja od doma in se vrača šele zvečer. Nujno bi potrebovala nekoga, ki bi stalno nadziral jemanje zdravil in njeno početje, saj kot se je izkazalo, brez nadzora ne more več funkcionirati. Meni še, da sestra C. C., ki živi z mamo, ni prava oseba, ki bi zanjo skrbela in jo nadzirala. Tudi sama nima moči, da bi prevzela odgovornost zanjo. Želi pa si, da bi lahko spet normalno živela in da niso v strahu, kje je in kaj vse se lahko zgodi, saj se bojijo za njeno zdravje. Nujno potrebuje hitro določitev osebe, ki bi ji stalno bila v pomoč in podporo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe 53. do 68. člena in določbo 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr)1, ki je materialnopravno izhodišče za odločanje o sprejemu na zdravljenje brez privolitve. Pritožbeno sodišče zato vseh ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne povzema in se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe pa presoja, kot je navedeno v nadaljevanju te obrazložitve.

7. Zadržana oseba pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da pri njej obstoji huda duševna motnja - bipolarna motnja razpoloženja, pri čemer je trenutna epizoda mešana, zaradi katere je tudi hudo motena njena presoja realnosti, in sicer ne toliko v smislu zavedanja, da ima duševno motnjo, pač pa je povsem odsotna presoja realnosti v smislu posledic te duševne motnje in dolgov, ki si jih je zadržana nakopala in ki jih bo morala slej ko prej poravnati. Neutemeljeno pa zadržana oseba izpodbija ugotovitev sodišča, da je motena tudi sposobnost obvladovati svoje ravnanje in da ima samomorilne težnje. Zgolj z zanikanjem teh ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu zadržana oseba ne more izpodbiti ugotovitev sodišča, ki temeljijo na strokovni oceni izvedenca psihiatrične stroke, kot je povzeta v 13. in 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem izpostavlja zgolj mnenje izvedenca, ki mu je sodišče utemeljeno sledilo, saj ni razlogov za dvom o strokovnosti podanega mnenja, da se epizoda zadržane osebe preveša iz manije v depresijo in je trenutno v mešani sliki, kar pomeni, da so tako prisotni še vedno simptomi manije, kot se že tudi pojavljajo simptomi depresije, npr. jokavost. Kot je pojasnil, je mešana epizoda bipolarne motnje težje dostopna zdravljenju in je pri njej tudi povečana možnost samomorilnega vedenja, kar je zadržana v preteklosti že tudi sama navajala, saj, kot je sama izpovedala, bi prejšnjič skoraj naredila samomor. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izvedencu, da čeprav je zadržana oseba trenutno zanikala samomorilnost, se ta lahko že čez noč pojavi oziroma okrepi, zlasti ko se bo začela bolj zavedati svojega stanja in situacije, v katero se je spravila. V tem primeru bi lahko bilo neposredno ogroženo tudi njeno življenje v smislu samomorilnosti.

8. S pritožbenimi navedbami, da je sodišče upoštevalo napačne podatke v spisu, in navedbami o tem, katere podatke je napačno upoštevalo, pritožnica izpodbija dejanske ugotovitve, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da ravnanje zadržane osebe ustreza standardu povzročanja hude premoženjske škode, ki si jo povzroča zaradi zelo hude duševne motnje v okviru hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa povzelo izpovedbo zadržane, da je blazina za krčne žile stala 1.430,00 EUR in da jo je vzela na 30 obrokov ter da je en obrok 50,00 EUR, kakor tudi izpovedbo najbližje osebe, da je zadržana oseba v Ljubljani kupila nek aparat za krčne žile, ki je stal 2.600,00 EUR. Ob tem, ko zadržana oseba v pritožbi celo sama navaja drugačno število obrokov (35) in višino obroka (40,00 EUR) ni moč pritrditi, da je sodišče upoštevalo napačne podatke. Bodisi znesek, o katerem je izpovedala zadržana oseba, bodisi znesek, o katerem je izpovedala najbližja oseba, pa je tako visok v primerjavi s prihodki zadržane osebe, da je sodišče prve stopnje ob še drugih ugotovitvah utemeljeno zaključilo, da si zadržana oseba povzroča hudo premoženjsko škodo - torej tudi z nakupi take blazine oziroma aparata, za katerega ni izkazala, da ga nujno potrebuje zaradi svojega zdravstvenega stanja. Ne drži, da je napačen podatek v spisu, da je prejela kazen v višini 1.620,00 EUR dne 3. 12. 2022. Zadržana oseba je namreč na naroku, potem ko ji je odvetnik na podlagi listin, ki jih je imela s seboj najbližja oseba, predočil, da je ena kazen datirana s 3. 12. 2022 v višini 1.620,00 EUR in da je rok za polovično plačilo že potekel, povedala, da bo to plačala konec meseca in da bo denar imela, saj bo dobila pokojnino za nazaj. Zadržana oseba je nadalje na naroku izpovedala, da je v ... sicer prosila za denar, ampak ga ni dobila. V pritožbi pa nasprotno izrecno zanika, da je v gostilni ... prosila za denar. Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da ne bi verjelo najbližji osebi, da si je zadržana oseba izposodila 1.440,00 EUR v navedeni gostilni, zato je neutemeljen očitek, da je napačen podatek v spisu, da si je izposodila 1.440,00 EUR. Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo najbližji osebi, da zadržana oseba, ki je bila novembra 2022 hospitalizirana v Psihiatrični bolžnici ... za približno en teden, po prihodu iz Psihiatrične bolnišnice ... ni bila v redu in tudi ni jedla zdravil, ki bi jih morala jemati doma. Četudi drži, da je zadržana oseba izpovedala, da je šla na operacijo za oči in da ji ni bilo potrebno plačati, ni moč mimo tega, da je izpovedala tudi, da še ni plačala 2.300,00 EUR za leče, saj je vzela na obroke in je en obrok 53,00 EUR, kar je sodišče prve stopnje upravičeno (poleg ostalega ravnanja) upoštevalo pri oceni, da trenutno ogroža svoje materialno stanje oziroma si povzroča hudo premoženjsko škodo upoštevaje svoje prihodke. Najbližja oseba je prepričljivo izpovedala, da zadržana oseba kliče v Rusijo, zato je sodišče prve stopnje tudi to ravnanje, ki povečuje stroške za telefon (najbližja oseba je izpovedala, da mora plačati stroške približno v višini 290,00 EUR zaradi klicanja v tujino in na številko 090), upravičeno štelo med tista ravnanja, s katerimi si zadržana oseba povzroča hudo premoženjsko škodo. Ob izkazanih majhnih mesečnih prihodkih pa je tudi nakazovanje denarja v tujino za kriptovalute, o čemer je izpovedala najbližja oseba (izpovedala je, da je veliko denarja nakazala za kriptovalute, bitcoine), čeprav zadržana oseba priznava, da je v London poslala samo 100,00 EUR, prav tako pravilno opredeljeno kot ravnanje, s katerim si zadržana oseba ogroža svoje materialno stanje oziroma si povzroča hudo premoženjsko škodo. Na pravilnost odločitve pa ne vpliva pritožbena navedba, da je stanovanje last D. d.o.o. in ne od CSD. Pravno pomembna je namreč zgolj ugotovitev, da niso bili redno plačani obratovalni stroški, zaradi česar obstaja dolg zadržane osebe iz tega naslova. Zadržana oseba ni niti trdila, še manj pa izkazala, da je spremenila stalno prebivališče in da ni dolžna plačevati obratovalnih stroškov v stanovanju, v katerem je živela s hčerko C. C., zato neutemeljeno v pritožbi navaja, da bo obratovalne stroške poravnala hči C. C., ker živi v stanovanju. Zadržana oseba z ničemer tudi ni izkazala, da je za december prejela 1.740,00 EUR, in ji tudi zato ob dejanskem stanju, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni moč slediti, da je sposobna svoje dolgove odplačati že z decembrskimi prihodki.

9. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da zadržana oseba nima v lasti premoženja večje vrednosti. Na podlagi njene izpovedbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njeni mesečni prejemki ne dosegajo niti 500,00 EUR oziroma bodo v bodoče okoli 600,00 EUR. Ob navedenem je pravilno ocenilo, da je ravnanje zadržane osebe, ko že sicer skromne prejemke namesto za poplačilo rednih mesečnih obveznosti porablja za nakup telefonov in sklepanje naročnin za tretje osebe (vsaj pet takšnih telefonov in naročnin), za nakup blazine za krčne žile, ki je ne potrebuje nujno, nakazovanje denarja v tujino (v London za kriptovalute), poleg tega pa z vožnjo z neregistriranim vozilom povzroča prekrške, za katere je bila že vsaj osemkrat kaznovana in znaša njen dolg samo iz tega naslova veliko več kot tisoč EUR, opredeliti kot hudo premoženjsko škodo, ki jo povzroča sama sebi. Pravilno je zaključilo, da si v posledici svojega ravnanja pod vplivom duševne motnje zadržana oseba ustvarja dolgove, ki jih ni sposobna poravnati, in da si je povzročala hudo premoženjsko škodo, in sicer v posledici duševne motnje, ki ji onemogoča prepoznavo svojega stanja oziroma posledic le-tega, pod vplivom česar ima hudo moteno presojo realnosti in izključeno sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s tem podan tudi pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Kot je pravilno obrazložilo, sledeč izvedenskemu mnenju, bi v primeru, da se zadržana oseba v svojem sedanjem duševno bolezenskem stanju ne bi nadalje potrebno ustrezno psihiatrično zdravila in bi bila v tem stanju odpuščena iz bolnišnice, pričakovano zagotovo sledilo nadaljnje povzročanje hude premoženjske škode. Zadržana oseba bi namreč zopet padla pod vpliv tretjih oseb in bi lahko spet postala žrtev njihovega izkoriščanja. Pritožbeno pa ni izpodbijana ugotovitev, da je poleg tega zadržana oseba tudi z neposredno nevarnim vedenjem (z vožnjo avtomobila, ki ni bil registriran) ogrožala tako sebe kot druge udeležence v prometu in da v primeru nesreče tudi ne bi veljalo zavarovanje, niti ni izpodbijana navedba sodišča, da dvomi, ali je bil avto sploh tehnično izpraven, saj bi ga v nasprotnem primeru verjetno uspela registrirati.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi izvedenskega mnenja tudi ugotovilo, da na drug način ni moč odvrniti prej navedenega ogrožanja oziroma povzročanja hude materialne škode. Ni možna niti namestitev na odprti oddelek, kar zadržana tudi sicer sama odklanja, še manj pa bi bila možna obravnava v ambulantni oskrbi, nadzorovani obravnavi ali doma. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da bi v takem primeru zadržana oseba gotovo nadaljevala z ogrožajočim vedenjem, pa tudi z neposredno nevarnim vedenjem, kot je npr. vožnja avtomobila, ki ni bil registriran. Pravilno je tudi obrazložilo, da pogoji za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda niso izpolnjeni, ker zdravljenje duševne motnje ni zaključeno, kar je pogoj za to obliko zdravljenja. Ker je pravilno ugotovilo, da potrebuje zadržana oseba stalen nadzor in vso oskrbo, česar izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ni moč zagotoviti, je pravilno zaključilo, da ambulantno zdravljenje zadržane in nadzorovana obravnava v tej fazi duševne bolezni nista primerna ukrepa zdravljenja zadržane osebe. Utemeljeno je sodišče sledilo tudi izvedencu, da je glede na izraženost same bolezni in glede na pričakovani odziv na zdravljenje, ki je pri mešani obliki bipolarne motnje bolj kompleksno oziroma zapleteno in se tudi remisija doseže kasneje, doba do dveh mesecev (šteto od pregleda dne 24.12. 2022), primeren čas zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, da se pri zadržani osebi doseže umik bolezenskih simptomov. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zadržanje zadržane osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve in da je omejitev njene ustavno zagotovljene pravice do svobode upravičena in nujna, saj bo le s takojšnjim nadaljevanjem njenega zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici ... mogoče zaščititi njeno zdravje in življenje kakor tudi zdravje in življenje drugih.

11. Sodišče prve stopnje je ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeni preizkus pa ni pokazal niti kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP, vse pa v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnišnici brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (-) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (-) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in (-) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).