Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 925/2018-7

ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.925.2018.7 Upravni oddelek

vojni veteran veteranski dodatek cenzus
Upravno sodišče
23. oktober 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Jesenice (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevek tožnika za priznanje pravice do veteranskega dodatka. Iz obrazložitve izhaja, da ima tožnik priznan status vojnega veterana iz naslova udeležbe pri obrambi Republike Slovenije v letu 1991 kot pripadnik teritorialne obrambe, ter da je že dopolnil 55 let starosti. V postopku je bilo ugotovljeno, da je poročen z A.A., s katero imata dva otroka, sina B.B. in hči C.C. Sin B.B. ima stalno prebivališče prijavljeno v Kranjski Gori, hči C.C. in žena A.A. pa imata stalno prebivališče prijavljeno v Ljubljani. Tožnik je od 2. 6. 2017 dalje brezposelna oseba in prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Žena A.A. je zaposlena v podjetju D. d.o.o., poleg tega je tudi samostojna podjetnica za sodno izvedenstvo in pravno svetovanje ter dela tudi na E. s sedežem v Ljubljani. Sin B.B. je dijak, hči C.C. pa študentka.

2. Prvostopenjski organ se med drugim sklicuje na 47., 48. in 49. člen Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju (ZVojI) in navaja, da se v obravnavanem primeru upoštevajo naslednji prejemki: denarno nadomestilo med brezposelnostjo tožnika v višini 673,95 EUR, dohodek tožnika iz oddajanja premoženja v najem iz preteklega leta v višini 991,58 EUR, povprečni neto osebni dohodek zakonca iz preteklega leta v višini 1.180,79 EUR, dohodek zakonca iz gospodarske dejavnosti iz preteklega leta v višini 480,47 EUR. Delež prejemkov na družinskega člana znaša 831,70 EUR mesečno, kar je več od osnove za dodelitev veteranskega dodatka, ki za leto 2017 znaša 497,15 EUR.

3. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju tožena stranka) je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti pritrdilo razlogom izpodbijane odločbe. Med drugim se sklicuje na določbo 46. člena ZVojI, ki ureja način ugotavljanja rednih prejemkov družinske skupnosti. Na pravico do invalidskega (veteranskega) dodatka in višino le-tega vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Ob navedenem se upoštevajo redni dohodki in prejemki tožnikovega zakonca, ne glede na to, ali živi z njim v skupnem gospodinjstvu. Glede nedopustnosti kombiniranja dohodkov družinske skupnosti iz leta 2016 in 2017 navaja, da je tovrstna kombinacija dohodkov razmeroma pogosta, še zlasti v primeru medletnih sprememb vrste in narave rednih dohodkov in prejemkov. V zvezi z zaslišanjem tožnikove žene navaja, da je stranka v postopku le tožnik, ter da bi lahko bila žena tožnika zaslišana le kot priča, če bi organ prve stopnje to ocenil kot potrebno za razjasnitev dejanskega stanja.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in navaja, da izpodbijana odločba temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava. Edini vir dohodka tožnika je nadomestilo za brezposelnost. Tožnik je sklenil zakonsko zvezo 17. 8. 1991, a z ženo že od leta 2010 ne živi več skupaj. Do razveze zakonske zveze zaradi premoženjskih razlogov še ni prišlo. Tožnik s prihodki žene nima ničesar. Z ženo se dogovarjata le glede preživljanja skupnih otrok. Tožnik živi skupaj s polnoletnim brezposelnim sinom v Kranjski Gori. Niti prvostopenjski organ, niti tožena stranka, nista pojasnila načina izračuna povprečnega zneska neto prejemkov na družinskega člana. Postopek določanja upravičenosti do veteranskega dodatka formalno ni nikjer definiran, pač pa 12. člen Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV) napotuje na smiselno uporabo zakona, ki ureja invalidski dodatek.

5. Po mnenju tožnika sta prvostopenjski organ in tožena stranka pri odločanju oziroma pri presoji upravičenosti tožnika do veteranskega dodatka nepravilno izhajala iz določb, ki sicer veljajo za izračun invalidskega dodatka. V primeru invalidskega dodatka gre za dodatek, katerega namen in narava sta neprimerljivi z veteranskim dodatkom. Invalidnost je namreč trajno stanje, veteranski dodatek pa le začasna finančna pomoč vojnemu veteranu. Tožnik zatrjuje, da se pri izračunu upravičenosti ne sme slepo slediti postopkom, ki veljajo za invalidski dodatek. Če bi bil to namen zakonodajalca, ne bi v 12. členu ZVV zapisal besede »smiselno«.

6. Nadalje navaja, da prvostopenjski organ in tožena stranka nista izhajala iz prihodkov članov gospodinjstva, pač pa iz dohodkov vseh družinskih članov. Neupravičeno so tako bili upoštevani dohodki družinskih članov, ki z dohodki in s finančnim stanjem tožnika nimajo nič skupnega. Da to ni namen zakonodajalca je razvidno iz obrazca, ki ga morajo prosilci za dodelitev veteranskega dodatka izpolniti. Na slednjem je namreč potrebno označiti s kom prosilec živi v skupnem gospodinjstvu. Iz navedenega obrazca ni razvidno, da bi bilo potrebno podati soglasje, da te podatke lahko upravni organ pridobiva sam.

7. Tožnik zatrjuje, da v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko materialno stanje tožnika na dan oddaje vloge. Finančni položaj tožnika se je namreč izračunal na podlagi dohodkov žene iz celega leta 2016 ter na podlagi dohodkov tožnika iz druge polovice leta 2017. Zato je izračun neto zneska na družinskega člana nepravilen. Tožnik nadalje podaja svoje izračune osnove za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka ter navaja, da se prvostopenjski organ in tožena stranka nista opredelila do navedenih izračunov, niti pojasnila načina izračuna povprečnega dohodka na družinskega člana. Prvostopenjski organ je nepravilno kombiniral dohodke iz leta 2016 in 2017, ob tem pa uporabljal še povprečje dohodkov iz leta 2016, čeprav tožnik takrat še ni bil brezposeln. Za tožnika naj bi se upoštevala višina denarnega nadomestila iz leta 2017, hkrati pa še dohodki iz naslova oddajanja premoženja v najem, prejeti v letu 2016, ki se po vsebini nanašajo na večletno obdobje. Tudi podatka, da je sin dijak 2. letnika srednje šole in hči študentka 2. letnika fakultete, se nanašata na dve različni šolski leti. Žena tožnika v letu 2017 ni več zaposlena na E. Tožnikovi ženi pa bi tudi moralo biti omogočeno, da se do višine ugotovljenih dohodkov izjasni, če bo sodišče zavzelo stališče, da na pravice tožnika vplivajo tudi dohodki njegove žene. Sicer pa dohodki tožnikove žene po mnenju tožnika ne bi smeli vplivati na obseg pravic tožnika. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, ter da odloči, da je tožnik upravičen do izplačila veteranskega dodatka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

9. Tožba ni utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporno ali je prvostopenjski organ pravilno izračunal osnovo za ugotavljanje pravice tožnika do veteranskega dodatka. Tožnik je v postopku zatrjeval, da je prvostopenjski organ nepravilno uporabil materialno pravo, v konkretnem primeru ZVV in ZVojI ter nepravilno ugotovil dejansko stanje. Tožnik je prvostopenjskemu organu očital, da je pri izračunu osnove za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka nepravilno kombiniral dohodke in prejemke iz leta 2016 in 2017, nepravilno upošteval dohodke in prejemke žene, ki s tožnikom že več let ne živi v skupnem gospodinjstvu. Tožnik je navajal, da njegova žena v letu 2017 ni bila več zaposlena na E., da se dohodki iz naslova oddajanja premoženja v najem po vsebini nanašajo na večletno obdobje in bi jih bilo potrebno po vsebini razmejiti.

11. ZVV v 24. členu določa, da se v postopku za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku ter Zakona o vojnih invalidih in na njegovi podlagi izdanih predpisov, če s tem zakonom ni drugače določeno. Iz 8. člena ZVV nadalje izhaja, da ima pravico do veteranskega dodatka vojni veteran, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek. Po 9. členu ZVV je osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po ZVojI. Na pravico in višino invalidskega dodatka po 46. členu ZVojI vplivajo prejemki oseb upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po določilu prvega odstavka 47. člena ZVojI se za prejemke štejejo dohodki in prejemki, ki jih osebe iz 46. člena ZVojI (upravičenec, zakonec in vzdrževani družinski član) redno prejemajo v denarju ali v naravi. Upoštevajo se tako dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen invalidnine, družinske invalidnine in dodatka za posebno invalidnost po tem zakonu ter dodatka za pomoč in postrežbo, prejemkov iz naslova rejnine ter oskrbe v tuji družini in otroškega dodatka (drugi odstavek 47. člena ZVojI). Po prvem odstavku 48. člena ZVojI se kot dohodek, ki je vir dohodnine (dohodki iz dejavnosti, dobiček iz kapitala, dohodki iz premoženja, dohodki iz premoženjskih pravic), upošteva znesek, ki predstavlja osnovo za davek kot podvrsto dohodnine. Drugi odstavek 49. člena ZVojI pa določa, da se plača upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov upošteva v povprečnem neto mesečnem znesku iz preteklega leta.

12. Sodišče uvodoma ugotavlja, da med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu. Sodišče tožniku pojasnjuje, da je skupno gospodinjstvo relevantno le glede ugotavljanja vzdrževanih družinskih članov po tretjem odstavku 50. člena ZVojI. Sodišče zato kot nepotrebnega zavrača predlagan vpogled v obrazec za priznanje pravice do veteranskega dodatka.

13. Sodišče pritrjuje tožniku, da denarno nadomestilo med brezposelnostjo tožnika v višini 673,95 EUR ni bilo upoštevano na pravilen način. Iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje z dne 11. 7. 2017 izhaja, da tožniku pripada pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od 2. 6. 2017 do 1. 7. 2019. Skladno z drugim odstavkom 51. člena ZVojI se novi prejemki upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, izguba prejemkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo upravni enoti. Upoštevaje, da je tožnik oddal vlogo za pridobitev pravice do veteranskega dodatka 16. 6. 2017, bi moral upravni organ po presoji sodišča tožniku denarno nadomestilo med brezposelnostjo upoštevati od 1. 7. 2017 dalje, do 30. 6. 2017 pa redne prejemke, ki jih je do tedaj prejemal. Vendar pa sodišče ugotavlja, da navedena kršitev ni vplivala na pravilnost končne odločitve, saj v obravnavanem primeru delež prejemkov na družinskega člana, tudi brez upoštevanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo za tožnika, presega osnovo za dodelitev veteranskega dodatka, ki je za leto 2017 znašala 497,15 EUR. Zato tudi ni bilo potrebe po odpravi izpodbijane odločbe.

14. Sodišče ugotavlja, da so bili ostali prejemki tožnika in njegove žene upoštevani na pravilen način in v pravilni višini. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je bil tožniku pravilno upoštevan dohodek iz naslova oddajanja premoženja v najem v povprečni mesečni višini 991,58 EUR, tožnikovi ženi pa dohodek iz gospodarske dejavnosti iz preteklega leta v povprečni mesečni višini 480,47 EUR, kot oboje izhaja iz podatkov FURS-a. Oboje je prvostopenjski organ po presoji sodišča pravilno upošteval na način, kot izhaja iz prvega odstavka 48. člena ZVojI. Prav tako je bil tožnikovi ženi skladno z drugim odstavkom 49. člena ZVojI pravilno upoštevan povprečni neto dohodek iz naslove plače iz leta 2016 v višini 1.180,79 EUR.

15. Sodišče po povedanem ugotavlja, da je prvostopenjski organ, razen denarnega nadomestila med brezposelnostjo za tožnika, ostale prejemke in dohodke tožnika in njegove žene pravilno upošteval na način, kot to določa ZVojI. Tožbeni ugovor, da gre pri dohodku iz naslova oddajanja premoženja za dohodek, ki izvira iz večletnega obdobja, je po presoji sodišča povsem pavšalen in nesubstanciran. Po mnenju sodišča je bil dohodek iz naslova oddajanja premoženja v najem pravilno upoštevan, saj gre po naravi stvari za redni dohodek. Sodišče kot tožbeno novoto zavrača navedbo tožnika, da tožnikova žena ne opravlja več storitev za E., saj je v postopku izdaje izpodbijane odločbe zatrjeval nasprotno, kot izhaja iz zapisnika z dne 20. 11. 2017. 16. V zvezi s tožbenim ugovorom, da sta prvostopenjski organ ter tožena stranka nepravilno izhajala iz določb, ki veljajo za izračun invalidskega dodatka, sodišče tožniku pojasnjuje, da gre v obravnavanem primeru za ugotavljanje osnove za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka, glede katere ZVV v 9. členu določa, da je enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po Zakonu o vojnih invalidih.

17. Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da je prvostopenjski organ nezakonito dostopal do podatkov glede višine prejemkov in dohodkov članov tožnikove družinske skupnosti, saj je podlaga za njihovo pridobivanje določena v 15. členu ZVojI, ki določa, da so državni organi, zavodi, organizacije in delodajalci, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločanje po tem zakonu, dolžni te podatke posredovati ministrstvu oziroma upravnim enotam, ki odločajo o pravicah po tem zakonu.

18. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

19. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, po kateri lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen tega zakona) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev. Tožnik je dokaze z zaslišanjem A.A. ter vpogledom v dohodninske napovedi za leto 2017 za tožnika, tožnikovega sina in ženo, namreč predlagal šele v pritožbi oziroma tožbi, ne da bi obrazložil, zakaj tega ni storil že v upravnem postopku. To pa pomeni, da teh dokazov, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati. Skladno z 52. členom ZUS-1 se namreč nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia