Jedro

Veljavni prostorski akt - državni prostorski načrt za elekrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge, je bil sprejet s strani Vlade RS kot Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge. Obseg območja je razviden iz 4. člena Uredbe, kjer so naštete vse parcelne številke, ki so zajete v ureditvenem območju znotraj katerega se nahaja tudi nepremičnina razlastitvenih zavezank.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v korist Republike Slovenije razlastil nepremičnino parc. št. 1953/6 (ID 6192669) k.o. ..., last A.A. do 3/8 in B.B. do 5/8, obe ... (1. točka izreka). Po pravnomočnosti te odločbe se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist Republike Slovenije do celote (2. točka izreka). V zemljiški knjigi se izbriše zaznamba uvedbe razlastitvenega postopka (3. točka izreka). Razlastitvena upravičenka Republika Slovenija prevzame razlaščeno nepremičnino v last in posest z dnem pravnomočnosti te odločbe oziroma z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi (4. točka izreka). Odškodnina za razlaščeno nepremičnino se bo določila v posebnem postopku po pravnomočnosti te odločbe (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je Državno pravobranilstvo RS, Zunanji oddelek v Murski Soboti kot pooblaščenec razlastitvene upravičenke Republike Slovenije, dne 13. 11. 2013 vložil zahtevo za razlastitev v izreku odločbe navedeno nepremičnino. V danem primeru je bila predlagana razlastitev zaradi elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš, ki bo potekala tudi po zemljišču s parc. št. 1953/6 k.o. ..., kot izhaja iz Uredbe o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko - Hodoš (v nadaljevanju Uredba). Republika Slovenija z razlastitvenima zavezankama ni uspela skleniti pogodbe o odkupu navedene nepremičnine, zato je predlagala, da upravni organ ugotovi, da je javna korist za izvedbo projekta elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš izkazana, da uvede razlastitveni postopek in v nadaljevanju razlasti oziroma odvzame lastninsko pravico in posest na navedeni nepremičnini v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije. Upravna enota Murska Sobota je dne 27. 11. 2013 že izdala sklep, s katerim je ugotovila, da je javna korist za izvedbo elektrifikacije in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko - Hodoš izkazana in je bil uveden razlastitveni postopek za navedeno zemljišče. Sklep je postal pravnomočen, uvedba razlastitvenega postopka pa je zaznamovana tudi v zemljiški knjigi.

3. O zahtevku je upravni organ že dvakrat odločil. Upravno sodišče RS je v upravnem sporu izdalo sodbo opr. št. II U 213/2015 z dne 3. 12. 2015, s katero je razsodilo, da se tožbi razlastitvenih zavezank ugodi in izpodbijano odločbo Upravne enote Murska Sobota odpravi. Zadevo je vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu z ugotovitvijo in obrazložitvijo, da je bilo dejansko stanje glede obsega nepremičnine, ki je potrebna za dosego razlastitvenega namena, napačno in nepopolno ugotovljeno. V ponovnem postopku je sodišče naložilo dopolnitev ugotovitvenega postopka in razjasniti dejansko stanje z natančno ugotovitvijo obsega zemljišča, ki je potrebno za gradnjo krožišča, kolesarske steze in pločnika in nato ponovno odločiti o zadevi.

4. V ponovnem postopku je tako upravni organ svoj predlog za razlastitev dopolnil s točnim grafičnim prikazom (geodetski posnetek izvedenega stanja) in obrazložitvijo obsega zemljišča razlastitvenih zavezank, ki je bilo potrebno za dosego javne koristi izgradnje krožišča, kolesarske steze in pločnika, in je bilo uporabljeno za izvedbo parapetnega zidu. Obseg ureditvenega območja je razviden tudi iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju DPN), ki natančno prikazuje meje posega. Na tej podlagi je bilo zemljišče razlastitvenih zavezank tudi odmerjeno in je prvotno merilo 72 m2. Po podrobnejši preučitvi projektnih rešitev v fazi projektne gradbene dokumentacije (v nadaljevanju PGD), pa je projektant z optimizacijo rešitev zmanjšal poseg na zemljišču razlastitvenih zavezank na minimalni obseg, ki ga investitor potrebuje za izvedbo projekta (ureditev pločnika in kolesarske steze v okviru izgradnje krožišča). Tako je bila po izdelanem projektu PGD izvedena ponovna odmera, ki v najmanjši možni meri posega v lastnino razlastitvenih zavezank, tako, da parc. št. 1953/6 meri 25 m2. Izrecno je navedeno, da je za izvedbo projekta izgradnje krožišča, kolesarske steze ter pločnika v skladu s projektom in izdanim gradbenim dovoljenjem, dovolj le zemljišče parc. št. 1953/6 k.o. ...

5. Glede postavitve parapetnega zidu pa je razlastitvena upravičenka priložila PGD in projekt za izvedbo (v nadaljevanju PZI) in obrazložila, da izvedba parapetnega zidu ali kakšna druga ureditev ni potrebna. Parapetni zid je bil ves čas med izvedbo predmet spora, zato je bil sklican sestanek dne 9. 9. 2015 na kraju samem, nadaljeval se je v Ljubljani in posledica katerega je podpisana izjava B.B. z dne 17. 11. 2015, s katero dovoljuje izvedbo parapetnega zidu. Slednji je bil tudi izveden, kar izkazuje priložen projekt izvedbenih del (v nadaljevanju PID), na podlagi katerega je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje z dne 1. 12. 2015. 6. Zoper navedeno odločitev sta tožnici vložili pritožbo, o kateri je odločala tožena stranka kot drugostopenjski organ. Slednja je pritožbo tožnic zavrnila. Iz listin spisa je ugotoviti, da sta iz parc. št. 1953/1 (v izmeri 652 m2), ki je zajeta v Uredbi najprej s parcelacijo nastali parc. št. 1953/4 (v izmeri 72 m2) in 1953/3 (v izmeri 580 m2). Z optimizacijo cestnih rešitev in iskanju rešitev, da bi se v zemljišči pritožnic posegalo v čim manjšem obsegu, pa sta z dodatno parcelacijo parc. 1953/4, iz nje nastali parc. št. 1953/5 (v izmeri 47 m2) in parc. št. 1953/6 (v izmeri 25 m2). Predmet razlastitve in odločanja z izpodbijano odločbo je tako parc. št.1953/6. 7. Iz Uredbe, na kateri razlastitvena upravičenka utemeljuje pravno podlago predlagane razlastitve je razvidno, da bo treba zaradi elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš in vseh spremljajočih ureditev, izvesti tudi nove oz. rekonstruirati obstoječe ceste. Med njimi tudi Panonsko cesto z NPP (normalnim prečnim profilom), voziščem, bankino oz. obojestranskim pločnikom s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce, vzhodno od proge pa se bo na Panonski cesti izvedlo tudi krožišče z ureditvijo priključenih krakov (9. člen Uredbe). Glede parapetnega zidu, kateri je v ozkem vzdolžnem pasu zgrajen na meji parc. št. 1953/5 in 1953/6 pa je tožena stranka ugotovila, da je bil postavljen z vedenjem in soglasjem pritožnice, na mesto prej obstoječega robnika. Na njega je pritrjena visoka kovinska ograja, glede katere so se stranke dogovorile, da jo izbereta tožnici in da se njeno financiranje med njimi razdeli. Tožnici sta menili, da bi razlastitvena upravičenka iz razloga, ker je z vzpostavitvijo parapetnega zidu posegla tudi v zemljišče 1953/5 morala razlastiti tudi tega v tem delu, vendar pa je tožena stranka glede na obstoječo dejansko stanje, ki izhaja iz predloženih fotografij in dejstvo, da gre za gradnjo v skladu z njunim dogovorom in soglasjem ter, da gre za zasebno lastnino tožnic, menila, da javnega interesa kot temeljnega pogoja za razlastitev parapetnega zidu ni mogoče izkazati.

8. Iz prejete dokumentacije je tudi razvidno, da je v času gradnje na delovišču in spornem območju bil izveden tudi nadzor s strani gradbenega inšpektorja RS za okolje in prostor na podlagi prijave, ki sta jo podali tožnici. V inšpekcijskem postopku in nadzoru niso bile ugotovljene nepravilnosti in je inšpektor ugotovil, da je gradnja legalna in skladna. V zvezi z navedbami tožnic, da so se vsi posegi in izvedbe izvajali brez njune vednosti in brez njunega soglasja, kar naj bi potrjevala okoliščina, da razlastitvena upravičenka ne more predložiti nobenega zapisnika o soglasjih, saj ti ne obstojijo, pa drugostopenjski organ meni, da tem zatrjevanjem ni mogoče slediti. Namreč vpogled v predloženo dokumentacijo in vloge, ki so jih predložile stranke izkazuje številne aktivnosti strank na obeh straneh in to ne samo v postopku pred upravnim organom, ampak tudi na terenu in na mestu izvajanja del, kar potrjuje, da so stranke kontaktirale in vsaka s svojim interesom poskušale vplivati na dogajanje na terenu. Glede na navedeno je drugostopenjski organ pritrdil ugotovitvam prvostopenjskega organa, da je z izgradnjo ceste s pločnikom in kolesarsko stezo, ki je kot izhaja iz fotografij, tudi že v funkciji prometa, zadostovalo zemljišče parc. št. 1953/6 v obsegu 25 m2. 9. Tožnici v tožbi, ki jo vlagata v upravnem sporu izpodbijata odločitev upravnega organa zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja v izpodbijani odločbi. Upravni organ se po njunem nedopustno ni ukvarjal s vprašanjem točno v kakšnem obsegu in kako je tožena stranka posegla v nepremičnino tožečih strank, ki niso predmet razlastitve. To je bil upravni organ nazadnje dolžan storiti tudi po izrecnem napotilu iz sodbe Upravnega sodišča RS. V tem delu je dejansko stanje ostalo nepopolno in neugotovljeno.

10. Glede parapetnega zidu tožnici v izogib vsakršnim očitkom o pomanjkljivi trditveni podlagi ponovno poudarjata, da je tožena stranka betonski zid postavila na njuno nerazlaščeno zemljišče brez njune privolitve in soglasja (kot lastnic nepremičnine parc. št. 1953/5 k.o. ...). Evidentnost navedenega izhaja iz izjave, ki jo je podpisala zgolj ena od razlastitvenih zavezank z dne 9. 9. 2015, ograja parapetni zid se zgradi tako, kot izhaja iz gradbenega dovoljenja na zemljišču, ki ga odkupuje Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Ljubljana. Podpisnici te izjave C.C. in B.B. sta želeli, da parapetni zid stoji na zemljišču, ki ga bo odkupilo pristojno ministrstvo za toženo stranko, to pa je izključno na zemljišču parc. št. 1953/6 k.o. ... Brezobzirnem obnašanju tožene stranke in njenih izvajalcev pri gradnji zidu na nepremičnini v lasti tožnic, ki ni predmet razlastitve in temu namenjenemu protipravnemu poseganju v zasebno lastnino tožnic na zemljišču parc. št. 1953/5 k.o. ..., sta se tožnici vsakodnevno upirali in prerekali z izvajalci, ki so delali po naročilu tožene stranke. Parapetni zid stoji na zemljišču, ki je v lasti tožnic parc. št. 1953/5 in tožena stranka pri tožnicah ni nikoli iskala soglasje za postavitev zidu na njunem zemljišču. S tem je tožena nedopustno in protipravno posegla v navedeno nepremičnino. Tožnica ugotavlja, da tožena stranka ni imela soglasja tožnic za parapetni zid na zahodnem robu in vzhodnem robu navedene nepremičnine.

11. Nadalje tožnici navajata, da nobenih gradbenih del na zemljiščih parc. št. 1953/3 in parc. št. 1953/5, obe k.o. ... nista naročili in z njim nista soglašali, niti nista potrebovali, pa je tožena stranka gradbena dela kljub temu izvajala tudi na teh zemljiščih. Kakšna je narava in vsebina del, ki jih je protipravno izvedla tožena stranka niti ni pravno odločilno, nedopusten poseg v lastninsko pravico s strani toženke je bil storjen in dokončan že s tem, ko je na vhodnem robu parcel 1953/3 in 1953/5 v lasti tožnic izkopala jarek približne širine slabega metra. To jasno dokazujejo in prikazujejo v spisu vložene fotografije št. 15 in 16. Kakšno komunalno infrastrukturo je nato tožena stranka vgradila v ta jarek in zakaj se ob predhodno navedenem izkaže za nepomembno. Tožnici ponovno poudarjata, da je bil navedeni jarek izkopan brez njunega soglasja in kljub njunemu nasprotovanju. Tožnici tako kot v dosedanjih upravnih in sodnih postopkih ponovno uveljavljata nezakonitost izpodbijane odločbe zaradi zmotne uporabe in neuporabe materialnega prava. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta doslej dosledno ignorirala pravne argumente in navedbe tožnic, ki sta jih podali v tem zvezi. Tožeči stranki povzemata svoje dosedanje trditve ter argumente glede neprimernosti zahtevka tožene stranke za razlastitev.

12. Tožnici izpodbijata odločitev tudi zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, saj je upravni organ bil dolžan navesti določbe predpisov, na katere se izpodbijana odločba opira. Tega upravni organ ni storil, s tem je zakrivil kršitev določbe 4. točke prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Nadalje se upravni organ neupravičeno ni opredelil do navedb tožečih strank, da je na nerazlaščenem zemljišču parc. št. 1953/5 k.o. ... vgrajena komunalna infrastruktura in drugi komunalni vodi. Tožnici predlagata, da sodišče izpodbijano odločitev odpravi oz. sodišče samo odloči v sporu polne jurisdikcije in zavrne postavljeni razlastitveni zahtevek. Podrejeno pa tožnici sodišču predlagata, da napadeno odločbo razveljavi oz. odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Priglašata tudi stroške.

13. Odgovor na tožbo je podala Republika Slovenije, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek v Murski Soboti, kot stranka z interesom. V izogib ponavljanju se stranka z interesom v celoti sklicuje na ugotovitve upravnega postopka in tako prvostopenjskega organa upravne enote Murska Sobota, kot tudi drugostopenjskega organa Ministrstva za okolje in prostor v njunih upravnih aktih št. 352-45/2014 z dne 20. 7. 2016 in 35020-14/2015-31 z dne 23. 2. 2017. Stranka z interesom pojasni, da v veljavnem PGD za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje ni vrisanega parapetnga zidu in izvedba parapetnega zidu tudi ni navedena v gradbenem dovoljenju. Tožnicama je bilo obrazloženo, da parapetni zid ne bo izveden, če s tem ne bosta soglašali. Iz predložene dokumentacije PGD je razvidno, da parapetni zid ni predviden, iz PZI dokumentacije pa izhaja, da tudi stopnišče zaradi višinske prilagoditve ceste ni več potrebno. Stranka z interesom nadalje meni, da je v ponovljenem postopku tožena stranka oz. upravni organ dosledno sledil navodilom Upravnega sodišča RS glede razjasnitve dejanskega stanja in natančno ugotovil obseg zemljišča razlastitvenih zavezank, ki je potrebno za dosego javne koristi. Zato stranka z interesom meni, da so tožbeni razlogi tožeče stranke popolnoma neutemeljeni. Upravni organ je pri svoji odločitvi vezan na zahtevek razlastitvene upravičenke, zato je pravilno ugotovil, da je njen zahtevek za razlastitev zemljišča parc. št. 1953/6 k.o. ... v izmeri 25 m2 upravičen, popoln, utemeljen, nujen in primeren ter zahtevku ugodil. Svojo odločitev je upravni organ tudi natančno in izčrpno pojasnil. 14. Tožeča stranka je dovolila v poseg v zvezi z gradnjo parapetnega zidu, ves čas gradnje je potekala tudi komunikacija z njima in izvajalcem gradbenih del, kot tudi nadzornikom, kar dokazujejo tudi zapisniki v zvezi z usklajevanjem postavitve ograje, ki je postavljena na parapetnem zidu. Trditev tožnic, da nista dovolile nobenih posegov na svojem zemljišču ne drži, saj so bila dela izvedena na podlagi medsebojnih ustnih dogovorov in pisnih izjav ter konkludentnih ravnanj tožeče stranke. Končno pa sta tožnici tudi sami krili del stroškov za postavitev ograje, ki gleda na parapetni zid. Stranka z interesom pojasni, da je parapetni zid betonska konstrukcija višine nekaj centimetrov, na katero je vpeta ograja, ki loči zemljišče tožeče stranke o cestnega sveta.

15. Tožbene navedbe se nanašajo na gradnjo izven površine 25 m2 razlaščenega zemljišča, torej tudi na parc. 1953/5 k.o. ... Svojih navedb tožnici nista z ničemer dokazali. Z optimatizacijo projekta se je izkazalo, da predlagana površina za razlastitev zadošča za izvedbo vseh ureditev, pri čemer so se vsi posegi v območju hiše tožeče stranke izvajali po predhodnem dogovoru med njima, predstavnikom investitorja in izvajalcem. Parapetni zid, kot je že večkrat poudarjeno, ni bil sestavni del PGD, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje in tako zanj ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, iz enakega razloga pa seveda tudi ni bila potrebna obsežnejša razlastitev, torej razlastitev več kot 25 m2 zemljišča. 16. Tožbene navedbe se tudi nanašajo na protipravne posege na nerazlaščenem delu zemljišča, na katerem pa do trajnih posegov ni prišlo, saj se vsa komunalna infrastruktura nahaja v cestnem svetu, razen hišnih priključkov, ki pa jih tožeči stranki potrebujeta. Vsa dela so tako potekala le zaradi prilagoditve hišnih priključkov skladno z novo cestno infrastrukturo, zato stranka z interesom navaja, da navedbe tožeče stranke ne morejo vplivati na veljavnost razlastitvenega postopka, saj je upravni organ odločal v okviru postavljenega zahtevka in razlastil parc. 1953/6 k.o. ..., za katero je bila nedvomno izkazana javna korist in je na njej nedvomno zgrajena javna infrastruktura. Stranka z interesom še pojasni, da je do prekopavanja dvorišča tožečih strank prišlo zaradi priklopa objekta na novo izvedene komunalne vode, torej gre za poseg, ki je bil izveden izključno zaradi izvedbe novega hišnega priključka (torej oskrbe objekta s pitno vodo), ki je nadomestil obstoječ vodovodni priključek in ne za infrastrukturo zgrajeno za potrebe koga drugega. Predlaga, da se tožbeni zahtevek tožečih strank zavrne kot neutemeljen in se jima naloži nerazdelno plačilo pravdnih stroškov stranke z interesom.

17. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

18. Tožba ni utemeljena.

19. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih, ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožeče stranke. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

20. Veljavni prostorski akt, to je državni prostorski načrt (DPN) za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš, je bil sprejet s strani Vlade RS (objavljen v Uradnem listu št. 51/2009) kot Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš (Uredba). Obseg ureditvenega območja je razviden iz 4. člena Uredbe o DPN, kjer so naštete vse parcelne številke nepremičnin, ki so zajete v ureditvenem območju znotraj katerega se nahaja tudi nepremičnina razlastitvenih zavezank (1953/1 k.o. ..., to je parc. št. pred parcelacijo). Obseg ureditvenega območja je razviden tudi iz grafičnega dela DPN, kateri v pripadajočem grafičnem delu natančno prikazuje meje posega, pri čemer so navedene zakoličbe. Na osnovi podatkov iz DPN-ja je bilo zemljišče v lasti razlastitvenih zavezank tudi odmerjeno (torej po meji DPN) in je prvenstveno obsegalo 72 m2 ter je dejansko posegala na vogalih hiše (parc. št. 1953/5 k.o. ...). Po podrobnejši proučitvi projektnih rešitev v fazi PGD je projektant z optimizacijo rešitev zmanjšal poseg na parceli razlastitvenih zavezank na minimalen možen obseg, ki ga investitor potrebuje za potrebe projekta (ureditev pločnika in kolesarske steze v okviru izgradnje krožnega križišča). Tako je bila po izdelanem projektu PGD izvedena ponovna izmera, ki v najmanjši možni meri posega v lastnino tožečih strank in sicer v izmeri 25 m2 (parc. št. 1953/6 k.o. ...). Kontinuiteta katastrskih sprememb je izkazana z odločbo GURS št. 012112-542/2011-23 z dne 19. 8. 2011 in z odločbo GURS št. 02112-1405/2012-14 z dne 22. 2. 2013, ki se nahaja v upravnem spisu. Za izvedbo projekta (izgradnja krožišča, kolesarske steze in pločnika) je bilo potrebno torej skladno s projektom in izdanim gradbenim dovoljenjem razlastiti le zemljišče parc. št. 1953/6 k.o. ... v obsegu 25 m2. 21. Razlastitev lastninske pravice je dopustna v javno korist in v obsegu, v katerem je nujno potrebna, javna korist razlastitvenega namena pa mora biti v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena Zakona o urejanju prostora, v nadaljevanju ZUreP-1). Javna korist za predmetno nepremičnino je glede na to, da je zemljišče predvideno v Uredbi, nedvomno izkazana (tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), zato so tožbeni ugovori v zvezi s tem neutemeljeni.

22. Upravni organ je že v predhodnih postopkih ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za razlastitev zemljišča parc. št. 1953/6 k.o. ... v izmeri 25 m2 in zahtevku Republike Slovenije dvakrat ugodil. Že v prvotnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da Republika Slovenija kot investitorka, sedaj razlastitvena upravičenka, potrebuje za izvedbo elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proga Pragersko-Hodoš tudi zemljišče parc. št. 1953/6 k.o. ... v izmeri 25 m2, saj je na njem predvidena izgradnja ceste s pločnikom in kolesarsko stezo, kot izhaja iz Uredbe. Na podlagi zbranih podatkov v ugotovitvenem postopku je torej upravni organ ugotovil, da je zahtevek Republike Slovenije za razlastitev predmetnega zemljišča nujen, primeren in upravičen ter popoln. Sodišče slednjemu pritrjuje in ugotavlja, da je tožena stranka izkazala, da gre za najmanjši možni poseg v lastninsko pravico tožnic, ki se v postopku razlastitve zasleduje, saj je upravni organ svoj predlog za razlastitev dopolnil s točnim geodetskim posnetkom izvedenega stanja in obrazložitvijo obsega zemljišča razlastitvenih zavezank, ki je potreben za dosego javne koristi izgradnje krožišča, kolesarske steze in pločnika, in je bilo uporabljeno za izvedbo parapetnega zidu. Telo ceste s pločnikom in kolesarsko stezo ne presega površine 25 m2 zemljišča razlastitvenih zavezank in ne meje parc. št. 1953/6, ki je v lasti razlastitvenih zavezank.

23. Glede postavitve parapetnega zidu je razlastitvena upravičenka posredovala tožnicama dokumentacijo: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD - ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko-Hodoš, v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš in projekt za izvedbo PZI. V spremembi PZI je na podlagi geodetskega načrta prikazana situacija in prerez v dveh najbolj kritičnih točkah. Z optimizacijo je dosežen dodatni dvig ceste, zato je meja med zemljiščem razlastitvenih zavezank in novo zgrajeno infrastrukturo možno ločiti z navadnim betonskim robnikom. Izvedba parapetnega zidu ali kakršne koli druge ureditve, ni potrebna. Iz upravnega spisa je razvidno, da je potekal sestanek na temo izvedbe ali neizvedbe parapetnega zidu, katerega se je udeležila le pooblaščenka razlastitvenih zavezank v Ljubljani. Skladno z zaključki tega sestanka je gospa B.B. podpisala izjavo dne 17. 11. 2015, s katero dovoljuje izvedbo parapetnega zidu. Skladno z navedenimi zaključki in podpisano izjavo gospe B.B., so bila dela na terenu tudi izvedena, kar dokazuje PZI. Iz slednjega je razvidno, da je izveden parapetni zid, čeprav ga za izvedbo predmetnega infrastrukturnega objekta ni bilo treba, kot izhaja iz zadnje verzije projektov PZI. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sta ograjo razlastitveni zavezanki celo soinvestirali in tako molče privolili na postavitev ograje na parapetni zid, in sta upravičeni do njene lastnine.

24. Glede vgrajene komunalne infrastrukture na nerazlaščenem zemljišču pa je že upravni organ pojasnil, da tudi to v danem primeru ni predmet razlastitvenega postopka. Investitor, ki vgrajuje komunalno infrastrukturo mora vsekakor imeti dovoljenje lastnika zemljišča, v katero se posega. Izvajalec del je med gradnjo res posegel na nerazlaščeno zemljišče, kot to priznava tudi upravni organ, ki ga je po izvedenih delih vzpostavil v prejšnje stanje. Tožena stranka je v upravnem postopku pojasnila, da so vsa dela tako potekala le zaradi prilagoditve hišnih priključkov tožnic, skladno z novo cestno infrastrukturo.

25. Izpodbijani sklep je bil pravilno izdan na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi. Tožba je tako po presoji sodišča neutemeljena in jo je sodišče po tem, ko tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

26. Sodišče meni, da izvedba predlaganih dokazov zaslišanje strank ne bi vplivala na drugačno ugotovitev in posledično na drugačno odločitev sodišča. Zato je sodišče o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (druga alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

27. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

28. Stroške je v predmetni zadevi priglasila tudi prizadeta stranka, ki v tem postopku sodeluje po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V postopku je sodelovala na strani tožene stranke, saj se je zavzemala za zavrnitev tožbe. Po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega je treba uporabiti v skladu z 22. členom ZUS-1, mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri tem pa je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, po katerem se stranki vrnejo le potrebni stroški. Stroški za posamezno vlogo pa so potrebni, če so v vlogi navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča prizadeta stranka takšnih navedb v odgovoru na tožbo ne navaja. V svojih vlogah se namreč strinja z izpodbijano odločitvijo in povzema njene razloge. Po obrazloženem prizadeta stranka do povrnitve stroškov ni upravičena.