11. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 23. maja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 179/2005 z dne 14. 2. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo pritožnika zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je to zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da se pritožniku ne prizna pravica do pokojnine po 404. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPIZ-1). Po stališču Vrhovnega sodišča 404. člen ZPIZ-1 glede na sistemsko razlago za vojne veterane ne določa novih pravic oziroma ugodnejših pogojev za upokojevanje, saj je namen navedene določbe poenotenje in uskladitev pravic, ki so jih dotlej posebni zakoni urejali na različne načine. Zakon o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – ZVV) dodatnih, bolj ugodnih pravic glede upokojevanja ni določal, zato tudi ni mogel biti predmet ureditve po 404. členu ZPIZ-1, čeprav je bil v njem naštet.

2.Pritožnik meni, da je drugačna razlaga zakonske določbe, kot je v zakonu zapisana, v nasprotju z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) in v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena Ustave, ki vojnim veteranom zagotavlja posebno varstvo v skladu z zakonom. V nasprotju naj bi bila tudi s 14. členom Ustave, ker naj bi sodišče vojne veterane postavilo v neenak položaj v primerjavi z drugimi kategorijami zavarovancev, ki so bili upravičeni do pokojnine pod pogoji iz 404. člena ZPIZ-1. Ker je pravico do starostne pokojnine uveljavljal v času pred spremembo 404. člena, naj bi pravica, ki jo je tedaj dajal Zakon, zanj postala pridobljena pravica v smislu drugega odstavka 155. člena Ustave. Sodišče naj bi v to pravico poseglo arbitrarno.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker 2. in 155. člen Ustave neposredno ne urejata človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne in socialne države ter načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov), se nanju za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

4.Pritožnik zatrjuje kršitev tretjega odstavka 50. člena Ustave, ki vojnim veteranom zagotavlja posebno varstvo v skladu z zakonom. Vendar zgolj dejstvo, da njegovemu zahtevku za upokojitev pod ugodnejšimi pogoji ni bilo ugodeno, še ne pomeni kršitve te ustavne pravice. Za kršitev ustavne pravice bi šlo, če bi izpodbijana sodba temeljila na kakšnem stališču, ki bi bil z vidika te ustavne pravice nesprejemljiv. Tega pa izpodbijani sodbi ni mogoče očitati.

5.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave. Sodišče je odločitev, da pritožniku kot vojnemu veteranu pravica do starostne upokojitve pod ugodnejšimi pogoji ne pripada, izčrpno in jasno obrazložilo. Pritožnikovo nestrinjanje z odločitvijo sodišča, ker materialno pravo razume drugače, pa samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev ustavne pritožbe.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan