Jedro

Ne iz elaborata izvedenca, ki je sestavni del izreka sklepa, ne iz ostalih delov tega sklepa, ni mogoče ugotoviti, kateri od udeleženk so po vzpostavitvi etažne lastnine pripadle stopnice, ki povezujejo pritličje, v katerem se nahaja stanovanje predlagateljice in nadstropje, v katerem je stanovanje nasprotne udeleženke.

Sodišče je tisto, ki bi moralo v razlogih natančneje pojasniti, kaj konkretno vsak od posameznih delov zajema.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Udeleženki postopka sta zemljiškoknjižni solastnici nepremičnine z ID znakom 0000 386/5. S sodno poravnavo, ki sta jo sklenili pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v postopku P 971/2011, sta si nepremičnino fizično razdelili, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče poskrbelo za tehnično izvedbo dogovora in vzpostavitev etažne lastnine. Odločilo je, da se na stavbi ID znak 0000 255, stoječi na nepremičnini ID znak 0000 386/5, vzpostavi etažna lastnina na način, kot je razvidno iz elaborata sodnega izvedenca geodetske stroke mag. A. A. z dne 1. 9. 2022 - ID elaborata: ..., ki je sestavni del izreka tega sklepa, in se obravnavana stavba razdeli na dva dela, in sicer posamezni del stavbe št. 1 (ID znak: 0000-255-1), ki je izključna last predlagateljice B. B. in posamezni del stavbe št. 2 (ID znak: 0000-255-2), ki je izključna last nasprotne udeleženke C. C. (tč. I izreka). Glede parcele 0000 386/5 je odločilo, da je solast vsakokratnega etažnega lastnika posameznega dela 1 do 9/20 in vsakokratnega etažnega lastnika posameznega dela 2 do 11/20 (tč. II izreka). Odločitev o stroških je pridržalo posebnemu sklepu (tč. III izreka).

2. Zoper odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da stopnišče, ki vodi iz kleti do pritličja in naprej do medetažnega podesta, s poravnavo ni bilo razdeljeno. Odločitev, da stopnice, ki iz pritličja vodijo v klet, dobi predlagateljica, ni sporna, saj jih ne rabi. Njeno nasprotovanje na naroku se je nanašalo na stopnice, ki vodijo iz pritličja do medetažnega prostora. Glede teh stopnic pa iz tehničnega poročila izvedenca A. A. in sklepa sodišča ni razvidno, komu pripadajo. Predlaga, da se dodelijo njej, saj bo s tem skupna lastnina pravično razdeljena.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da nasprotna udeleženka v pritožbi ni navedla nobenega stvarno utemeljenega razloga za upravičenost do stopnic, ki povezujejo pritlični prostor (3. etaža) s stanovanjem nasprotne udeleženke. Tega dostopa namreč ne rabi, saj je bil med udeleženkama dosežen dogovor, da bo nasprotna udeleženka do svojega dela dostopala preko zunanjega stopnišča. Tudi števci so bili zato prestavljeni iz objekta. Taka odločitev tudi ne bi bila pravična. Nasprotna udeleženka je ob delitvi tako prejela površino 240,8 m2, predlagateljica pa 200,8 m2, torej že tako preveč. Argument pravičnosti je zato kvečjemu na strani predlagateljice in sodne odločbe, ki je stopnišče dodelila v celoti predlagateljici. Poudarja, da bi sporni del stopnišča rada ponovno pregradila s steno, tega pa ne bo mogla storiti, če bo dodeljen nasprotni udeleženki. Ta bo namreč temu nasprotovala. Sama bi pristala kvečjemu na to, da bi stopnišče, ki vodi iz 3. v 4. etažo razmejili tako, da se na stopnišče, na eno od stopnic postavi pregrada, ki bi fizično preprečevala prehajanje iz enega stanovanja v drugega.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da ne iz elaborata izvedenca mag. A. A. z dne 1. 9. 2022, ki je sestavni del izreka sklepa, ne iz ostalih delov tega sklepa, ni mogoče ugotoviti, kateri od udeleženk so po vzpostavitvi etažne lastnine pripadle stopnice, ki povezujejo pritličje, v katerem se nahaja stanovanje predlagateljice in nadstropje, v katerem je stanovanje nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje se je v razlogih opredelilo le do stopnic, ki vodijo iz kletnih prostorov v pritličje in so sestavni del posameznega dela 1, ki je last predlagateljice. Kaj sicer še obsega posamezen del 1 oziroma posamezen del 2, pa sodišče ni konkretizirano pojasnilo.1 Ker se je v izreku in razlogih sklicevalo na elaborat izvedenca, je pritožbeno sodišče ta elaborat vpogledalo, vendar tudi na tej podlagi ni moglo ugotoviti, kateremu posameznemu delu te stopnice pripadajo. Na strani 4 (list. št. 253) so sicer našteti prostori (ter njihove površine), ki posameznemu delu pripadajo, vendar pa so tako pri posameznem delu 1 kot pri posameznem delu 2 navedene stopnice brez dodatnega opisa, ki bi omogočal njihovo identifikacijo. Takega pojasnila pritožbeno sodišče ni našlo niti v ostalih delih elaborata. To je tudi razumljivo, saj elaborat ni namenjen dopolnjevanju obrazložitve sodne odločbe, katere sestavni del je, ampak gre za strokovno podlago za vpis v ustrezno katastrsko evidenco.2 Sodišče je zato tisto, ki bi moralo v razlogih natančneje pojasniti, kaj konkretno vsak od posameznih delov zajema.

6. Odločitve v izpodbijanem delu pritožbeno sodišče zato ne more preizkusiti, saj dejansko ne ve niti tega, kakšna je. Še manj pa so mu znani razlogi zanjo (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP3 v zvezi z 37. čl. ZNP4). Da je sklep v tem pogledu pomanjkljiv, kažejo tudi pritožbene navedbe udeleženk tega postopka. Pritožnica tako navaja, da izrecnega zapisa o tem, kateri od udeleženk stopnice pripadajo, v sklepu ni, a sama vseeno razume, da so skupne; predlagateljica pa v odgovoru na pritožbo sklepa, da so sporne stopnice sestavni del njenega posameznega dela.

7. Čeprav podatki v spisu ne morejo nadomestiti pomanjkljive obrazložitve, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pred odločitvijo vseeno pregledalo celoten spis, a tudi na tej podlagi ni moglo z gotovostjo ugotoviti, kakšna je pravzaprav odločitev sodišča. Iz dopolnitve izvedeniškega mnenja z dne 20. 3. 2019 (list. št. 147 do 151) oziroma pojasnil izvedenca v tč. 4 (str. 5, list. št. 150), v kateri je zapisal, da je „Tisti zazidani del obravnavan kot del hodnika pri delu stavbe 1 (opisan v 5. alineji tč. 1.1.) in kot del hodnika v delu stavbe 2 (opisan v 2. alineji točke 2.1)...“, bi sicer bilo mogoče sklepati, da je sporno stopnišče razdeljeno in deloma priključeno posameznemu delu 1, deloma pa posameznemu delu 2, a gre le za ugibanje pritožbenega sodišča. V spisu namreč ni fotografij ali načrta stavbe, ki bi omogočali boljšo predstavo. Dodaten dvom, ali je tak sklep pravilen, pa vzbuja tudi dejstvo, da je bil izvedencu pred izdelavo novega elaborata, ki ga je sodišče pri odločitvi upoštevalo, v vednost in upoštevanje poslan zapisnik naroka z dne 23. 3. 2022, iz vsebine katerega - po razumevanju pritožbenega sodišča - izhaja, da naj bi bile stopnice, ki vodijo iz tretje v peto etažo (torej sporne stopnice) last nasprotne udeleženke. Tako sklepanje omogoča tudi zapis v nadaljevanju zapisnika. Ali je izvedenec v novo izdelanem elaboratu to upošteval ali ne, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, je pa glede na primerjavo obeh elaboratov prej mogoče sklepati, da ne, saj sta dejansko identična in je drugi elaborat le prilagojen zakonskim spremembam. Kakšen je bil namen sodišča prve stopnje, ko je izvedencu zapisnik poslalo „v vednost in upoštevanje“5 ni jasno, saj takega postopanja ni podrobneje obrazložilo. Povedano na kratko: tudi podatki spisa pritožbenemu sodišču ne omogočajo zanesljive ugotovitve, h kateremu delu stavbe sporne stopnice spadajo. O tem ni mogoče sklepati niti iz sklenjene poravnave, saj v njej dogovora o spornih stopnicah ni.

8. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 354. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP-1 izpodbijano odločitev razveljavilo. Za razveljavitev se je odločilo zaradi narave kršitve, saj ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov. Z razveljavitvijo se postopek tudi ne bo bistveno podaljšal. 9. V ponovljenem in po potrebi dopolnjenem postopku bo moralo sodišče prve o zadevi ponovno odločiti in odločitev obrazložiti tako, da bo njen pritožbeni preizkus mogoč. Pri tem naj upošteva, da je geodetski elaborat priloga sodne odločbe, ki omogoča njeno izvedbo v katastru in zemljiški knjigi, ne nadomešča pa konkretizirane obrazložitve sprejete odločitve.

1 Kaj spada k posameznemu delu 1 in 2, je mogoče okvirno razbrati le iz tč. 14, v kateri sodišče opiše etaže, ki se nahajajo v stavbi, a tudi tu sporne stopnice niso omenjene. 2 Vsebina elaborata je tudi sicer natančno predpisana z Pravilnikom o vodenju podatkov katastra nepremičnin (UL RS 41/22). Ta pravilnik v eni od prilog predpisuje tudi vrste prostorov in njihove minimalne površine. 3 Zakon o pravdnem postopku. 4 Zakon o nepravdnem postopku (UL SRS 30/86). Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 (UL RS 16/19) se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. 5 Pritožbeno sodišče obrobno dodaja, da bi moralo sodišče nalogo izvedencu jasno oblikovati, saj ni naloga izvedenca, da iz zapisnika sam razbira, kakšno dopolnitev morda sodišče še želi.